Gokovski zaliv leži v v središču turške 'Turkizne obale' na jugozahodu države. Območje je nekoč kipelo od podvodnega življenja, vendar so prekomerni ribolov, razvoj obalnega območja, podnebne spremembe in druge grožnje močno poškodovale tamkajšnji morski ekosistem, opisuje CNN. 'Turkizna obala', ki je zaslovela po svojih kristalno modrih odtenkih, dih jemajočih plažah in neokrnjenih zalivih, je ena od naravnih biserov Turčije. Obala, ki se razteza vzdolž Sredozemskega morja, privablja turiste z vsega sveta. 

A čeprav je morje v 50 odtenkih modre barve videti izredno vabljivo, se pod gladino skriva veliko bolj črna slika.  V zadnjih desetletjih je območje namreč močno osiromašeno zaradi prelova, nezakonitega ribolova, razvoja turizma in podnebnih sprememb. Uničen je ključni habitat za želve karate in ogrožene sredozemske medvedice, ogrožena so tudi  gnezdišča morskih psov, ribje populacije pa so zdesetkane, opisuje CNN. 

Zalivu vrnil življenje

Zafer Kizilkaya se je odločil, da je treba temu območju vrniti življenje, ki je izginilo. Predsednik in ustanovitelj društva za varstvo Sredozemlja se je tako podal na plemenito misijo. Kizilkaya je v pogajanjih s turško vlado dosegel izreden uspeh. Uspelo mu je izpogajati izgradnjo mreže zaščitenih morskih območij, ki se razteza več kot 500 kilometrov vzdolž sredozemske obale. 

Za svoje delo in zaščito morskih območij je prejel letošnjo prestižno 'zeleno Nobelovo nagrado', prestižno okoljsko nagrado Goldman. Nagrado vsako leto dobi šest okoljskih aktivistov, vsak iz druge celine. Je prvi državljan Turčije, ki je prejel to nagrado. 

Kizilkaya so tako razglasili za rešitelja zaliva, v katerem je življenje pred njegovo reševalno misijo ugasnilo. Leta 2007 se je, potem ko je več let delal kot morski raziskovalec in podvodni fotograf v Indoneziji, vrnil  v rodno Turčijo. Osupel je bil nad stopnjo degradacije morja, ki ga je pričakala. To naj bi bil eden najbolj biotsko raznovrstnih delov turške obale, vendar je bil povsem opustošen, pripoveduje za CNN. Kot pove, je bilo, kot da bi se pod gladino zgodila jedrska vojna: "Preprosto ni bilo nobenega življenja več." 

Večji del Sredozemlja je doživel podoben upad biodiverzitete. Po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo je Sredozemsko morje najbolj izlovljeno morje na svetu. Iztrebljanje morskega življenja pa je škodovalo tudi preživetju lokalnih ribičev. "Ribiške skupnosti so bile obupane," pripoveduje Kizilkaya. Ko se je zavedel razsežnosti problema, se je odločil, da je zdaj pravi čas za ukrepanje. Začel je s prepričevanjem lokalnih ribičev, da bi območja prepovedanega ribolova in zavarovana območja lahko pomagala obrniti trend in rešiti območje pred propadom. Največji izziv je bil v to prepričati ribiče, se spominja. A z mnogo truda mu je le uspelo.  

Danes zahvaljujoč njegovemu delu in prizadevanjem morski ekosistem v zalivu znova kipi od življenja.  Po podatkih organizacije za ohranjanje oceanov Blue Marine Foundation se je število rib na kvadratni meter od uvedbe območij, kjer je ribolov prepovedan, leta 2012 desetkrat povečalo, prihodki lokalnih ribičev pa so se povečali za 400 odstotkov.

"Zaliv je postal svetel primer uspešnega naravovarstva," pravi Kizilkaya in upa, da bo Goldmanova okoljska nagrada prinesla še dodaten veter v jadra njegovi misiji. Želel bi si, da bi bila po vsej Turčiji in celotnem Sredozemlju ustanovljena območja brez ribolova, in upa, da je njegovo delo ljudem odprlo oči o krizi pod morsko gladino in o tem, kaj lahko storimo, da jo skupaj rešimo: "Oceani so tako zanemarjeni, zato ker nihče ne pomoli glave pod vodo," opozarja. "Ta sistem deluje v korist rib, morskih psov, medvednic in ljudi. Če je to mogoče pri nas, zakaj ne bi bilo drugje?" se sprašuje.