Nekatere vrste v Sloveniji rastejo samo na tem presihajočem jezeru, na primer bleščeči mleček, nekatere pa imajo tukaj svoje največje populacije, denimo dišeči luk, izpostavljajo v Notranjskem parku. Spet za druge vrste, ki se pojavljajo sicer tudi drugod, pa je pomembno, da se jih shrani v semensko banko zato, da se zagotavlja genetsko pester material iz vse Slovenije, ki se ga lahko uporabi ob obnavljanju degradiranih površin v travnike.

Skozi čas, ko se je človeštvo spreminjalo, so se temu primerno  namreč spreminjale tudi kmetijske prakse in življenjske navade ter potrebe ljudi. Žal sedanji razvoj ne vpliva ugodno na tradicionalne načine kmetovanja in so se zato velike površine travnikov zarasle oziroma se še zaraščajo in s tem izginja tudi nekdanja krajinska podoba. Na drugih pa je kmetijska intenzivnost obdelave mnogo večja za potrebo pridelave hrane, kot je bila nekoč. Oboje, na eni strani zaraščanje, na drugi intenziviranje kmetijstva, pa negativno vpliva na travniške habitate in z njimi povezane vrste, kot so kosec, prstaste kukavice (orhideja), modra stožka, sviščevi mravljiščarji in drugi, opisujejo. 

Kaj vse se danes že najde v cerkniški zbirki semen? Kot pojasnjuje Tina Klemenčič, vodja projekta LIFE Semena v Notranjskem parku, se semena v semenski banki zbirajo na območju celotne Slovenije, na tistih najbolj dragocenih, vrstno zelo dobro ohranjenih travnikih. Poleg Cerkniškega jezera še v Triglavskem narodnem parku, Krajinskem parku Goričko in podobno. V letošnjem letu so nabrali semena že več kot 300 različnih travniških vrst rastlin. Med drugim ilirski meček, gorski kosmatinec, srčno moč in mnoge druge, našteva. 

Zakaj je shranjevanje semen pomembno na državni ravni, kaj pa ima od tega tudi lokalna skupnost? Rudi Kraševec, botanik v Notranjskem parku, poudarja: "Shranjevanje semen točno določenih vrst je pomembno na državni ravni, da ustvarimo bazo avtohtonih vrst, ki so se pri nas ohranile skozi stoletja. To je pomembno za različne raziskave, koristno pa je ob primerih vzpostavljanja novih travnikov, da lahko uporabimo pester nabor semenskega materiala. Semenska banka bo na Kmetijskem inštitutu Slovenije in v Naravnem rezervatu Ormoške lagune."

V okviru projekta LIFE FOR SEEDS ali LIFE SEMENA, ki ga vodi  Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS), semena nabirajo na dva načina. Prvič tarčno, kjer na roke zbirajo semena točno določenih vrst v posebej za to predvidene vrečke. V vsaki vrečki je nekaj tisoč semen samo te vrste z enega travnika. Lahko pa naberejo več vrečk iste vrste z različnih območij, opisujejo. 

Drugi način pa je s pomočjo posebnega krtačnega stroja, s katerim pa zbirajo semenske mešanice na dobro ohranjenih travnikih: "S tem hitreje zberemo raznolik material na večji površini. Te mešanice pa potem posejemo na površine, na katerih obnavljamo travnike, in s tem pospešimo zarast in vzpostavitev avtohtonih travniških združb."

V okviru projekta sta bila razvita dva takšna stroja. V Notranjskem parku imamo večjega, ki se ga priključi na traktor. Z manjšim, ki se ga priključi na motokultivator, pa semenske mešanice z vrsto bogatih travnikov po Sloveniji žanje Kmetijski inštitut Slovenije: "Oba načina bomo uporabljali do konca trajanja projekta, cilj pa je, da se razvije kmetijske ukrepe, s katerimi bi tovrstno prakso nadaljevali še po izteku projekta."