Po tem, ko so mikroplastiko prvič v zgodovini odkrili v človeški krvi, so raziskovalci mikroplastično onesnaženje zdaj potrdili tudi globoko v pljučih živih ljudi. Delce so našli v skoraj vseh analiziranih vzorcih, a raziskava je bila opravljena na manjšem vzorcu. Znanstveniki so 13 pacientom med operativnimi posegi na pljučih odvzeli vzorce tkiva. Kot poroča Guardian, so mikroplastiko potrdili pri 11 pacientih. Dve prejšnji študiji sta sicer odkrili podobno visoko stopnjo onesnaženja z mikroplastiko v pljučnem tkivu, ki so ga pacientom odvzeli med obdukcijo.

Najpogosteje odkriti delci so bili iz polipropilena, ki se uporablja v plastični embalaži in ceveh, in plastike PET, ki se pojavlja v plastenkah. Znanstveniki so sicer že v prejšnjih študijah ugotovili, da s pitjem vode iz plastenk močno povečamo vnos plastičnih mikrodelcev v svoj prebavni sistem. Voda v plastenkah namreč v povprečju vsebuje kar 22-krat več mikroplastike kot voda iz pipe. Oseba, ki pije zgolj vodo iz plastenk, samo s tem na leto zaužije okoli 90.000 plastičnih mikrodelcev. Za primerjavo: pri vodi iz pipe so izračunali, da letno v povprečju zaužijemo okoli 4000 plastičnih mikrodelcev. 

Vpliv na zdravje ljudi je treba še preiskati

Znano je že, da mikroplastične delce vdihujemo in da jih v telo vnašamo s hrano in pijačo. Marca so mikroplastiko prvič odkrili celo v človeški krvi. S tem so dokazali, da mikroplastični delci potujejo po telesu in da se lahko nalagajo v organih. Kot smo pisali, povprečna oseba poje vsaj 50.000 delcev mikroplastike na leto, še približno toliko jih vdihnemo, kažejo izsledki prve raziskave o vnosu mikroplastike v človeško telo. A ta številka je zgolj ocena; vnos plastičnih mikrodelcev v naša telesa je v resnici verjetno še veliko večji. 

"Nismo pričakovali, da bomo največ delcev našli tako globoko v pljučih,"  je povedala Laura Sadofsky, ena izmed avtoric raziskave. "Ti podatki pomembno prispevajo k znanju o vplivu onesnaženosti zraka in mikroplastike na zdravje." Kot je povedala za Guardian, bi to lahko bil prvi korak k določanju posledic, ki jih ima mikroplastika na zdravje ljudi. 

Raziskovalci so precej zaskrbljeni, saj so v laboratorijskih razmerah ugotovili, da lahko mikroplastika povzroča poškodbe človeških celic, prav tako je znano, da mikroplastični delci vstopajo v telo in povzročijo škodo na pljučih ter lahko povzročijo številne prezgodnje smrti. Kako mikroplastika vpliva na zdravje ljudi, je še predmet raziskovanj.

Nedavne raziskave so mikroplastične delce potrdile v prašnih delcih, v hrani, denimo v sadju, celo v ustekleničeni vodi, posledično pa se je ta znašla tudi v človeških iztrebkih. Izpostavljenost mikroplastiki predstavlja potencialno zdravstveno tveganje za ljudi. 

Za zdaj sicer še ni jasnih dokazov, kako natančno mikroplastika ob zaužitju vpliva na človeka in ali ima ta posledice na zdravje ljudi, zato so takšne raziskave zelo pomembne. Trenutna količina mikroplastike v pitni vodi predstavlja minimalno tveganje za zdravje ljudi, vendar pa so potrebne dodatne raziskave, da bi lahko bili mirni, je pred časom sporočila Svetovna zdravstvena organizacija.  

WHO tako poudarja, da je treba narediti še več raziskav, ki bodo podrobneje ocenile izpostavljenost mikroplastiki in njene vplive na zdravje ljudi. Poudarjajo tudi, da je treba razviti standardne metode za merjenje vsebnosti mikroplastičnih delcev v vodi, poleg tega pa bi bilo treba temeljiteje raziskati vire in prisotnost mikroplastike v pitni vodi ter učinkovitost različnih procesov za čiščenje vode.  

V okolje se sicer odlagajo ogromne količine plastičnih odpadkov, mikroplastika pa zdaj onesnažuje ves planet, od vrha Mount Everesta do globin najglobljih oceanov. Ekipa raziskovalcev je nanoplastične delce pred kratkim odkrila v vzorcih snega in ledu v avstrijskih Alpah, na več kot 3000 metrih nadmorske višine.