"Najpogostejša kazniva dejanja zoper naravo v Sloveniji so nezakonita trgovina in tihotapljenje ter nezakonito lovljenje, pobijanje in posedovanje ogroženih in zaščitenih prostoživečih vrst,"  pove Nevenka Lukić Rojšek, slovenska predstavnica WWF Adria. Kot dodaja, je eden najpogostejših motivov za okoljske zločine zaslužek z lovnim turizmom in prodajo. V primeru krivolova na velike zveri pa razlog ni vedno materialna oziroma finančna korist, ampak pogosto kljubovanje evropski politiki zaščite velikih zveri. Krivolov na velike zveri izvajajo lovci in so podprti s strani ruralne javnosti, pravi Lukić Rojškova. 

Tarče okoljskih zločinov v Sloveniji: ptice, velike zveri in vodni živelj 

Okoljski zločini v Sloveniji najpogosteje prizadenejo ptice, velike zveri, kot sta volk in medved, ter zaščiteni vodni živelj. Ptice množično umirajo zaradi lovnega turizma in trgovanja, lova na trofeje, ujetništva ali lova za šport in rekreacijo. Poleg ptic so s krivolovom najbolj ogrožene velike zveri – volk in medved, ki jih lovijo kot trofeje ali zaradi konfliktov s človekom. Medvedje meso je namreč gurmanska poslastica in najdražja divjačina. 

Pogoste tudi zastrupitve, ptice pevke zaželene za gurmanske užitke in zadrževanje v ujetništvu 

Zavarovane prostoživeče vrste poleg krivolova pogosto trpijo tudi zaradi zastrupitev. Zastrupitve najpogosteje prizadenejo ptice ujede, ki poginejo po zaužitju zastrupljenega trupla, položenega kot vaba za veliko divjad. Lovijo tudi z nezakonitimi metodami in sredstvi, kot so električne vabe, mreže, pasti, avtomatsko orožje, umetna razsvetljava, motoriziran lov z vozili in plovili ter lov ponoči, našteva Rojškova. 

Ptice pevke tihotapijo v Italijo in druge države EU, kjer so najbolj zaželeni liščki in škrjanci, prodajajo jih za gurmanske užitke, pa tudi za zadrževanje v ujetništvu. V Sloveniji je letno nezakonito ubitih do 46.500 osebkov ptic, izpostavi. Primere je težko odkriti, največja težava pa je, kot pojasnjuje, da ta dejanja med ljudmi pogosto niso dojeta kot prekršek, ki bi ga bilo treba prijaviti. Največ je nezakonitega lova in ubijanja ptic z metodami lova, kot so npr. pasti, mreže, limanice, sledi nezakonit lov s strelnim orožjem in zastrupljanje ptic. Dodatno je vsako leto čez slovenske meje nezakonito pretihotapljenih od 34.000 do 172.000 ptic. 

Pri lovu na vodne ptice je zaradi razpršilnega delovanja šiber več ptic le ranjenih. V Sloveniji je namreč uporaba svinčenih šibrovk še vedno dovoljena. Svinec pa je strupena kovina, ki negativno vpliva na naše okolje in naše zdravje. S svinčenimi šibrovkami se onesnažuje zemljo in vodo. Zaradi uživanja hrane, zastrupljene s svincem, se zastrupi in umre na stotine divjadi. Nekaj sto tisoč pobitih živali (kormorani, črne liske, labodi, šoje, vrane, srake in druge živali) v lovskih statistikah sploh ni navedenih, poudarja sogovornica. 

Ali tudi v Sloveniji zaznavajo porast tovrstnih dejanj proti naravi? 

Kot pravi Lukić Rojšek, to žal drži, predvsem, ko se dovoli odstrel zaščitenih vrst in ko se poveča kvota uradnega odstrela: "V mnogih primerih to vodi v povečan krivolov. Povečanje dovoljenj za lov je pogosto najlažja in najbolj priljubljena rešitev, ki jo spodbujajo politiki, predvsem ministri za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ministri za okolje in prostor, vendar lahko hitro razveljavi večletna prizadevanja za zaščito vrst, ki so bile nekoč na robu izumrtja zaradi pretiranega lova." Tako je bilo po Zakonu o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave, sprejetem 20. 6. 2019, ki ga je Ustavno sodišče RS šele po enem letu in pol razglasilo za neustavnega, poleg dovoljenega kvotnega odstrela v krivolovu ubitih skoraj toliko volkov kot po interventnem zakonu, kar je še en dokaz, da dovoljenje za lov na zavarovane vrste poveča stopnjo krivolova, še opozori. 

V primeru krivolova na volka sodišče sprejme argument, da je lovec volka zamenjal za šakala ali psa 

Za odstrel ogroženih vrst živali, ki jih je prepovedano loviti, kazenski zakonik predvideva denarno kazen ali zapor do dveh let. Najditelj trupla o tem obvesti policijo, ki prevzame truplo in začne preiskavo suma storitve kaznivega dejanja nezakonite usmrtitve prostoživeče živali ter o izsledkih obvesti tožilstvo. Toda, kot izpostavlja, v praksi nato storilci ne dobijo niti vzgojne denarne kazni: "Dokler bo sodišče kot argument sprejemalo popolnoma nesprejemljiv izgovor, da se je lovec zmotil, čeprav je ubil osebek zaščitene vrste, lahko pričakujemo nadaljevanje takšne prakse." 

V primeru krivolova na volka sodišče sprejme argument, da je lovec volka zamenjal za šakala ali psa. Kot spomni, so na primer leta 2020 novogoriški policisti ugotovili, da je lovec nezakonito ubil volkuljo. Policija je o dogodku obvestila preiskovalno sodnico okrožnega sodišča in okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici, a ti v okviru preiskave niso ugotovili znakov kaznivega dejanja, saj naj bi lovec volka zamenjal za šakala ali psa. Istega leta (2020) smo zasledili še tri podobne primere krivolova na volka, za katere je sodišče razsodilo podobno kot v opisanem primeru, odgovarjal ni nihče. V primeru krivolova na medvede sodišče največkrat sprejme argument samoobrambe lovca – čeprav vemo, da medved ljudi ne napada, razen v primeru, ko je ranjen ali ogrožen, izpostavi.  

Kako je Slovenija pripravljena na porast okoljskega kriminala in kako je na tem področju ukrepala doslej?

Uvrstitev zavarovanih vrst prostoživečih živali med lovne vrste (ptice, volk, medved, šakal) ne pripomore k zmanjšanju krivolova, tako da Slovenija več kot očitno ni pripravljena na porast okoljskega kriminala, temveč ga skuša opravičiti in zakriti z raznimi letnimi dovoljenji za odstrel, je prepričana. Okoljskega kriminala je v Sloveniji vedno več, tudi z dovoljenjem države, kar ponazarja problematika upravljanja z velikimi zvermi, ocenjuje Lukić Rojškova: "Še vedno se soočamo z divjim lovom in nezakonitim ubijanjem za šport, z nadzorom in maščevanjem nad prostoživečimi vrstami, z nezakonitim ujetjem, zadrževanjem v ujetništvu, dobavo in prodajo delov teles, izvozom/uvozom, nezakonitim ribolovom, nezakonitim zbiranjem jajc prostoživečih živali, neselektivnim ujetjem in ubijanjem (npr. s strupom, vabami) in ne kaznujemo kršiteljev," sklene.