Taljenje ledenikov je pereč globalni okoljski problem, in kot pove Miha Pavšek z  Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU, je trenutno najbolj skrb vzbujajoče taljenje ledenikov na polarnih območjih na obeh poloblah, arktični in antarktični: ''Tu gre za ogromne razsežnosti. Izginotje antarktičnega ledenika Thwaites, katerega površina meri več kot deset Slovenij in ki je kar stokrat večji od ledene police Larsen B, katere spektakularno razpadanje smo prav tam pred leti spremljali s 'satelitskimi' očmi, bi povzročilo več kot polmetrski dvig gladine svetovih morij. Taljenje permafrosta sprošča tudi metan, razmeroma kratkoživ,  a zelo reaktiven plin, ki je tudi pod oceanskim dnom.'' 

 Slovenska ledenika izginjata

Oba slovenska ledenika pod Triglavom in Skuto se tanjšata in krčita, še posebej od druge polovice 80. let 20. stoletja, razlaga Pavšek. Zadnji dve leti sta sicer 'stabilna': ''Velikost ledeniške krpe pod Triglavom, ostanka nekdaj pravega ledenika z ledeniškimi razpokami in premikanjem – danes obojega ni več – se v zadnjih dveh desetletjih ni bistveno spremenila. Bolj pa se spreminja oziroma koleba sneg, ki ga pokriva vso talilno dobo od maja do oktobra ali le njen del.'' Kot spomni, smo pravo ledeno površje nazadnje videli v začetku jeseni 2019, od takrat ju bolj ali manj v celoti prekriva sneg zadnjih snežnih sezon in je torej led – kar ga je še ostalo – varno shranjen. A poudarja, da je to prehoden pojav, ki se je v zadnjih desetletjih zgodil že nekajkrat: ''Na dolgi rok pa izginjata.''

Kaj se zgodi, ko izginejo ledeniki?

Kot pojasnjuje Pavšek, se, ko izginejo ledeniki,  pokaže razgaljeno, pri nas torej skalnato in z gruščem posuto površje, ki je veliko bolj dovzetno za erozijo in denudacijo. Ob izrednih padavinskih dogodkih imajo hudourniške vode tako na voljo še več gradiva za prenos v doline in kotline, kjer so poseljena območja: "Seveda tam narava hitro vzpostavi novo ravnovesje oziroma sistem, ki pa je sprva bolj občutljiv, kot je bil pred tem 'ledeniški'. A ta sprememba, torej izginotje ledenika, ne vpliva le na okoliško in bližnje območje, temveč tudi širše – na celotno gorovje in nižji svet, ki ga obdaja, oziroma do koder segajo vodotoki, ki jih napajajo tudi ledeniške vode."

Ali lahko taljenje ledenikov ustavimo?  Kot pravi Pavšek, na kratek rok oziroma naša generacija ne, vseeno pa je treba z ustreznimi dejanji ukrepati takoj, sicer bodo imeli naši planetarni zanamci težke, marsikje nevzdržne življenjske razmere: "V resnici ni treva storiti veliko, ampak v tej smeri moramo delati vsi prebivalci tega planeta, brez izjeme. Tu lahko navedem eno od redkih akcij ozaveščanja o tem pri nas, Olimpijske korake. Ta pobuda izhaja iz prepoznavnosti izginjajočega Triglavskega ledenika, katerega vzorec ravno v tem času simbolično potuje na zimsko olimpijado v kitajski prestolnici, med katero poteka ozaveščevalna akcija ene večjih slovenskih gospodarskih družb." 

'Ledeniki pod plaščem smrti': Razstava Taljenje prikazuje podnebno krizo s pomočjo umetnosti

Ozaveščanja o posledicah podnebnih sprememb in človeškega vpliva pri tem pa se je resno lotila tudi kultura. Tako bo v Galeriji Jakopič od torka, 18. januarja 2022, na ogled razstava Taljenje – podobe podnebnih sprememb, ki opozarja na to problematiko in je nastala v sodelovanju z organizacijo Project Pressure.  Izbrana umetniška dela obravnavajo vprašanje izginjajočih ledenikov in z različnimi umetniškimi sredstvi prikazujejo vpliv podnebnih sprememb. Izgubo mase ledenikov lahko neposredno pripišemo globalnemu segrevanju ozračja in je tako ključni pokazatelj podnebnih sprememb, ki jih povzroča človek. 

Project Pressure je nevladna organizacija, katere poslanstvo je vizualno prikazovati podnebno krizo s pomočjo umetnosti kot pozitivne stične točke, ki navdihuje delovanje in spremembe v smeri pravih rešitev. Organizacija od leta 2008 sodeluje s svetovno priznanimi umetnicami in umetniki, ki po njenem naročilu izvajajo odprave po svetu, pri katerih sodelujejo z znanstvenicami in znanstveniki, da bi zagotovili verodostojnost svojega dela. 

Ena izmed takšnih del je fotografija ledenika pod 'plaščem smrti', ki pripoveduje, kako je boj proti podnebnim spremembam velikokrat podrejen blagostanju in finančni koristi. Umetnika Simon Norfolk in Klaus Thymann sta ustvarila prizor ledenika v toplotni pasti. Da bi ohranili jamo v Ronskem ledeniku, ki je nastajala s taljenjem ledenika in privabljala turiste, so lokalni podjetniki ledenik preprosto ovili v termalno odejo. Umetnika se v okviru tega umetniškega dela ukvarjata s finančnimi vprašanji kot gonilno silo prilagajanja podnebnim spremembam. 

Kot so sporočili iz MGLM, "prizori podnebnih sprememb v delih 17 umetnikov in umetnic razkrivajo globalno razsežnost problema taljenja ledenikov s podobami pojavov iz več kot tridesetih držav in ozemelj ter poudarjajo, kako podnebna kriza vpliva na celoten planet. Cilj razstave je navdihniti in aktivirati ljudi po svetu, naj se dejavno ukvarjajo s problematiko ter se zavežejo, da bodo od politikov in oblasti zahtevali odgovorno okoljsko politiko." 

Razstava popelje gledalca na popotovanje v treh poglavjih. Uvodni del, naslovljen Pomen ledenikov, odgovarja na vprašanje, zakaj so ledeniki bistveni indikatorji podnebne krize. Podobe ledenikov, posnete v različnih letih, prikazujejo zmanjševanje ledeniške mase in vpliv podnebnih sprememb. Drugi del, Pereče teme, proučuje aktualna geopolitična, arheološka in kulturna vprašanja: od pomena odtekanja ledeniške vode za namakanje, vodno energijo in pitno vodo do novega zarisovanja mej v Evropi zaradi taljenja ledenikov.  Zadnji del razstave z naslovom Posledice taljenja prikazuje znana dejstva in hkrati gledalce preseneti s podobami tistih posledic podnebnih sprememb, ki segajo veliko dlje od dviga morske gladine, razstavo opisujejo v MGLM in vabijo k njenemu ogledu.