Nekoč je imela prav vsaka domačija na Kozjanskem svoj sadovnjak, saj so ga nujno potrebovali kot vir hrane praktično skozi vse leto. Vemo, da prve zgodnje sorte obrodijo že julija, npr. bužlovka, tiste najbolj primerne za shranjevanje, npr. bobovec, pa zdržijo v pravi kleti do junija. V času modernizacije kmetijske pridelave in s pojavom cenovno dokaj dostopne hrane so kar nekaj sadovnjakov posekali z namenom intenzivnejše obdelave zemljišč.  

V zadnjih dveh desetletjih so uspeli povrniti pomen travniških sadovnjakov, saj lastniki skrbno dosajujejo starejše nasade ali sadijo nove sadovnjake, pripoveduje vodja službe za ohranjanje narave in naravovarstveni nadzor Kozjanskega parka Barbara Ploštajner.  

Čeprav ob misli na Kozjansko večina najprej pomisli na idilične prizore tradicionalnih visokodebelnih sadovnjakov, so letos zaradi neugodnih vremenskih razmer ti ostali prazni. Le redki so bili letos sadovnjaki, v katerih so se v jesenskem soncu svetila jabolka različnih sort – različnih barv, oblik in okusov, pove Ploštajnerjeva. Pozebo v sadovnjakih so občutili predvsem lastniki kozjanskih visokodebelnih travniških sadovnjakov – sadja to leto ni bilo za prodajo, s tem pa seveda tudi ne za predelavo v sok, kis, krhlje ali pripravo jabolčnih jedi.

Kozjanski visokodebelni sadovnjaki poleg tega, da so vir zdrave hrane za človeka, ustvarjajo podobo tradicionalne kozjanske krajine, katere izjemnost so prepoznali tudi v svetovnem merilu s podelitvijo nagrade Unesco Melina Mercouri. Javni zavod Kozjanski park je bil letos namreč izbran med več kot 47 prijavljenimi nominacijami za prestižno mednarodno Unescovo nagrado, v Sloveniji so prvi prejemniki te nagrade. 

Ob 40-letnici parka prejeli prestižno nagrado 

Mednarodna nagrada UNESCO – Greece Melina Mercouri, ki je težka 30.000 dolarjev (približno 26.000 evrov) in se od leta 1995 podeljuje vsaki dve leti, je namenjena kulturni krajini, kjer se izvajajo številne aktivnosti za ohranitev in trajnostno upravljanje, pojasni Ploštajnerjeva: "Letos naše zavarovano območje praznuje 40. obletnico. Za prijavo smo se odločili, da tudi na globalni ravni predstavimo naše številne projekte in aktivnosti, ki smo jih v 40 letih delovanja izvajali v korist ohranjanja narave in kulturne krajine."

V Kozjanskem parku so v želji po ohranjanju te neprecenljive dediščine vzpostavili kolekcijski sadovnjak, kjer je zasajenih 123 sort jablan in 60 sort hrušk, in drevesnico, kjer letno vzgojijo okoli 3000 ekoloških sadik jablan in hrušk avtohtonih ali tradicionalnih sort.

Kako skrbijo za to neprecenljivo dediščino? 

Lastnikom pomagajo z nasveti pri izbiri sort in vzpostavitvi novih sadovnjakov, nudijo jim možnost nakupa ekoloških sadik,  v jesenskem času pa možnost predelave sadja v sok, in možnost prodaje na eni izmed največjih okoljskih prireditev v Sloveniji – Praznik kozjanskega jabolka ter možnost prodaje in promocije pridelkov in izdelkov v okviru kolektivne blagovne znamke Sožitje – Kozjanski park.

Vsakoletno pripravijo več terenskih delavnic, prikazov pravilne rezi sadnega drevja, ki se jih lastniki sadovnjakov z veseljem in zanimanjem udeležujejo, pravi Ploštajnerjeva. V vseh letih je ekipa Kozjanskega parka opravila oživitveno in korekcijsko rez na več kot 15.000 sadnih drevesih pri različnih lastnikih sadovnjakov. 

Vsako leto komisija Kozjanskega parka izbere in ustoliči carjeviča leta – to je najskrbnejši lastnik travniškega sadovnjaka, kar je Spodbuda za ostale lastnike, da se trudijo čim bolje vzdrževati svoje sadovnjake, našteva Ploštajnerjeva. 

Izjemna biotska pestrost na vsakem koraku 

Največje bogastvo Kozjanskega regijskega parka je tako prav gotovo izjemna biotska pestrost, ki se odraža po številnih vrstah rastlin živali, od katerih jih je kar precej redkih ali ogroženih in njihovih habitatih, se lahko pohvalijo.

Tam boste tako našli 123 tradicionalnih in avtohtonih sort jablan in hrušk, 15.000 obrezanih sadnih dreves, 1027 vrst metuljev, od tega je 37 ogroženih, 83 vrst stalnih gnezdilk, število ptic se je od leta 2000 do 2020 povečalo za 32 odstotkov parov, 44 vrst orhidej, 11 vrst dvoživk, 172 kulturnih spomenikov, 78 naravnih vrednot, 9 naravnih spomenikov, 14 kraških jam, 108 km pešpoti. 

Izjemnega pomena za ohranjanje biotske pestrosti je dejstvo, da so travniški sadovnjaki izjemno pomemben življenjski prostor za ptice, številne so redke ali ogrožene. Zaradi tega dejstva je bilo območje kozjanskih travniških sadovnjakov leta 2004 uvrščeno v območje Natura 2000, izpostavlja Ploštajerjeva. 

Kozjanski park in celotno Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje je prava destinacija, pravi raj za popotnike, ki iščejo mirne kotičke, stran od vrvenja in infrastrukture, ki jo prinaša množični turizem: "To je območje, kamor pridejo pohodniki, ki bodo našli svoj mir na mreži tematskih in planinskih poti, ljubitelji narave,  ki se razveselijo pogleda na redko ptico, metulja, orhidej ... ali tisti, ki si želijo zgolj spočiti dušo ob pogledu na zelenilo bukovih gozdov, se sprostiti v pristnem pogovoru z domačini in ob ponudbi izvrstne lokalne hrane. Obiskovalce, popotnike z vzpostavljanjem primerne infrastrukture usmerjamo v dele parka, ki so zanimivi, kjer imajo možnost različnih doživetij, a obenem ne vplivajo negativno na naravo," našteva Ploštajnerjeva.

Kozjanski park je s širšim območjem leta 2010 pridobil status Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje v okviru programa Unesca – Človek in biosfera. V biosfernih območjih je poudarek na ohranjanju krajine, biotske pestrosti, do okolja in narave prijaznem gospodarskem razvoju ter poudarek na raziskovanju in izobraževanju. Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje združuje in povezuje vse te dejavnosti, razlaga Ploštajnerjeva. 

Kot opisuje Ploštajnerjeva, njihovo dejavnost zajema izjemno pisana paleta nalog in aktivnosti, med drugim zbiranje podatkov o stanju narave – vrst, habitatov, kamnin, reliefnih oblik, popisi stavbne dediščine, arhitekturnih značilnosti, upravljanje z naravovarstveno pomembnimi habitati – hribovski suhi travniki, travniški sadovnjaki, skrb in urejanje naravnih vrednot, upravljanje s kolekcijskim sadovnjakom, drevesnico, drevoredi, ukvarjanje s problematiko invazivnih tujerodnih vrst, nadzor v naravi, urejanje infrastrukture za obiskovalce, vzpostavljanje pešpoti, izobraževanje mladih varuhov narave, izvajanje naravoslovnih in kulturnih dni za šolajočo mladino, upravljanje gradu Podsreda, našteje naravovarstvenica. Poleg tega pripravljajo dogodek, po katerem je Kozjansko najbolj znano in to je praznik kozjanskega jabolka, sodelujejo pa tudi s prebivalci, društvi, ekološkimi kmetijami ...  

Vsekakor bi želeli in se bomo tudi v prihodnje trudili, da bomo ime Unesco znali izkoristiti v smeri, da bo domačinom življenje tu lažje, da bodo tudi mladi videli priložnosti in si znali ustvariti delovno mesto v domačem okolju, zagotavlja naravovarstvenica. "Vsekakor pa je največji izziv uskladiti, uravnotežiti razvojno naravnanost območja, s cilji ohranjanja narave in podobe kulturne krajine. Ob razumevanju širše skupnosti, da je trajnostni razvoj, ohranjene vrste rastlin in živali, ki jih drugje poznajo le iz učbenikov ter podoba pestre kozjanske krajine lahko naša edinstvena prednost, verjamemo, da nam bo to uspelo." 

Turistični boni povišali turistični obisk in popestrili ponudbo

Javni zavod Kozjanski park je tudi upravljavec gradu Podsreda,  "najbolj grajskega izmed gradov na Slovenskem", ki živi bogato življenje – razstave, koncerti, kulinarične, steklarske delavnice, ustvarjalne delavnice za otroke.  

Ugotavljajo, da je celotna situacija v zvezi z epidemijo doprinesla k bogatitvi ponudbe na področju prenočevanja – posamezni nosilci turistične ponudbe so uredili kar nekaj apartmajev, bodisi kot dopolnilno dejavnost na kmetiji bodisi kot samostojno dejavnost. Če smo pred dvema letoma beležili veliko število tujcev, predvsem iz zahodne Evrope, se je v lanskem letu ta trend obrnil v smer velikega povečanja domačih, slovenskih obiskovalcev, pove Ploštajnerjeva. 

"Odmaknjenost, mir, hoja, možnost doživetij v izjemni naravi so postali motiv za številne obiskovalce. Za obiskovalce smo uredili sodobno interaktivno pot lažje zahtevnosti, od izjemnega srednjeveškega trga Podsreda do gradu Podsreda, ki je primerna tako za starejše kot družine z otroki. Za nekoliko bolj zahtevne pohodnike smo uredili dostopno pot do izjemno razglednega vrha Vetrnik, kjer poteka naravoslovna pot Travnik,"  med drugim izpostavlja Ploštajnerjeva.

V Kozjanskem parku so tako varuhi naravovarstveno pomembnih habitatov, ki nujno potrebujejo primerne naravne pogoje in delo človeških rok. Izjemnost prepletanja naravnih dejavnikov in delo človeka se kažeta v podobi krajine: "Veseli smo, da so odgovorno in tenkočutno ravnanje s prostorom Kozjanskega parka prepoznali tudi v svetovnem merilu. Unescova mednarodna nagrada je priznanje delu kozjanskih prednikov in 40-letnemu delu Javnega zavoda Kozjanski park. Hkrati je to motiv in zaveza za nas sedanje prebivalce in upravljavce prostora Kozjanskega parka, da bomo tudi v prihodnje usmerjali naše ravnanje v ohranjaje izjemne narave in naše kozjanske krajine," sklene Ploštajnerjeva.