Poročali smo že, da je neprofitna organizacija Oxfam izdelala poglobljeno poročilo z naslovom 'Veliki ogljični razkorak'. V njem so preučili vzroke in posledice ogljične neeneakosti in nesorazmernega vpliva na podnebje superbogatih posameznikov, ki so jih poimenovali 'onesnaževalska elita'.

Preučili dvanajsterico superbogatašev in njihove pregrešno drage onesnaževalce okolja

Oxfamovi in ameriški raziskovalci so v okviru poročila analizirali vpliv luksuznih nakupov superbogatih,  med katerimi so superjahte, zasebna letala, potratni avtomobili, helikopterji in razkošni dvorce, skupaj z vplivom njihovih finančnih naložb, poroča Guardian. Pod drobnogled so med drugim vzeli šefa Amazona Jeffa Bezosa, ruskega oligarha Romana Abramovicha, tehnološkega mogotca Billa Gatesa, Larrya Paga in Michaela Della, mehiškega magnata Carlosa Slima, pozabili pa niso niti na Elona Muska, ki s svojim vedenjem vedno znova poskrbi za razburjenje. 

In ugotovitve? Dvanajsterica superbogatih skupaj ustvari skoraj 17 milijonov ton izpustov toplogrednih plinov na leto. To pa se lahko primerja z emisijami, ki jih za oskrbo z električno energijo porabi 2,1 milijona domov ali izpustov, ki jih v enem letu povzroči 4,6 elektrarn na premog, so izračunali. Do številk so prišli s pomočjo podatkov ameriške agencije za varstvo okolja, še piše Guardian. 

"Milijarderji s svojimi jahtami in zasebnimi letali ustvarjajo nespodobne količine toplogrednih plinov. Vendar še več okoljske škode povzročajo njihove naložbe," za Guardian izpostavlja Alex Maitland iz organizacije Oxfam International. "Milijarderji prek korporacij, ki jih imajo v lasti, izpustijo milijonkrat več ogljika kot povprečen človek. Ponavadi dajejo prednost naložbam v industrije, ki močno onesnažujejo okolje, kot so fosilna goriva," pojasnjuje.  "Najrevnejše skupnosti na svetu, tiste, ki so najmanj krive za podnebne spremembe in ki so se najmanj sposobne nanje odzvati in okrevati, pa trpijo najhujše posledice. To je nepošteno in nemoralno."

Količino izpustov, ki jo s svojimi nakupi generirajo superbogati, so ponazorili s preučitvijo okoljskega odtisa njihovih nakupov. Za primer so podali superjahto, ki so jo zgradili posebej za Jeffa Bezosa. Ta je zanjo odštel dobrih 450 milijonov evrov. Jahta je dolga 127 metrov in so jo gradili tri leta. Kot so izračunali, naj bi povzročila najmanj 7.154 ton emisij na leto. Superjahte v lasti Bezosa, Abramoviča, nekdanjih Googlovih tajkunov Pagea in Erica Schmidta ter francoskega tajkuna Bernarda Arnaulta, imajo ogljični odtis, ki daleč presega ogljični odtis zasebnih letal, poudarjajo raziskovalci. Emisije superjaht so precej večje, saj morajo imeti posadko, potrebujejo stalno vzdrževanje, tudi ko so privezane. Običajno imajo na krovu še helikopterje, vodne skuterje, luksuzne predmete, ki porabijo veliko energije, kot so bazeni, masažne kadi, zasebne podmornice in plovila, za kar se porabi ogromno energije, poudarjajo strokovnjaki. 

Kaj s svojim bogastvom naredijo za planet? 

Superbogati se pred obtožbami na svoj račun največkrat branijo z argumentom, da Seveda ne gre zanemariti družbenega in političnega vpliva, ki ga imajo najbogatejši posamezniki na globalni ravni. Nekateri ga uporabljajo tudi za reševanje družbenih in okoljskih vprašanj. Bezos se je denimo zavezal, da bo za reševanje okoljskih vprašanj porabil 10 milijard dolarjev prek svojega Earth Funda. Soustanovitelj Googla Sergey Brin je financiral neprofitno organizacijo, ki se osredotoča na podnebne spremembe. Musk pa trdi, da je njegovo udejstvovanje pri Tesli in Solar Cityju veliko prispevalo k bolj zelenim  spremembam na svetu.  Predstavnik Billa Gatesa je za Guardian zatrdil, da je ta naredil veliko korakov za zmanjšanje svojega osebnega vpliva na emisije, in sicer z uporabo trajnostnega letalskega goriva za zmanjšanje onesnaženosti zraka, prehodom na električne avtomobile, uporabo sončnih kolektorjev ... Kot so zatrdili, bo še naprej vlagal milijarde lastnih sredstev v čisto energijo in inovacije glede podnebnih sprememb, da bi zmanjšal emisije toplogrednih plinov in pomagal narediti te tehnologije cenovno dostopnejše na globalni ravni. 

Deset odstotkov najbogatejših v Evropi povzroči toliko izpustov, kot najrevnejših 50 odstotkov 

Oxfamova raziskava pa razkriva tudi, da je najbogatejših deset odstotkov v Evropi odgovornih za toliko izpustov, kot jih povzroči najrevnejših 50 odstotkov skupaj, pa poroča Euronews.  "Njihov vse bolj razkošen življenjski slog in naraščajoče bogastvo pustošita na našem planetu," za Euronews opozarja Chiara Putaturo iz Oxfama. "Medtem pa so navadni ljudje obremenjeni z naraščajočimi stroški in hudimi posledicami  ekstremnih vremenskih dogodkov, vročinskih valov, poplav in zemeljskih plazov, ki jih povzroča človeški pohlep," je sklenila.