Časzazemljo.si

Beseda o Zemlji

Kdo bodo, ko bo morje odplavilo njihovo domovino?

Anja Kralj/09. 10. 2022 07.00

"Nikakor ne bomo prostovoljno zapustili svojih domov, če bi nas pozvali k selitvi," za AP pripoveduje Eseta Vusamu, ki trenutno živi na Samoi, prihaja pa iz Fidžija. "Tukaj so grobovi naših bližnjih, tu je zemlja naših prednikov." Njena vas Tokou je bila leta 2016, ko je udaril ciklon Winston, močno prizadeta. Več kot 3000 prebivalcev se je takrat moralo preseliti z obalnih območij. Številne pacifiške otoške države s strahom pogledujejo proti vedno višji morski gladini. To s seboj prinašajo podnebne spremembe, ki ogrožajo njihov obstoj. A kaj se bo zgodilo s prebivalci, ko jim bodo valovi odplavili državo? Kdo bodo postali, kaj bo z njihovo zgodovino, ko bodo zaradi podnebnih sprememb, h katerim sami prispevajo izredno malo, izgubili svoje ozemlje?

Voditelji Tuvaluja, Maršalovih otokov in Kiribatov so mednarodno skupnost pozvali, naj ohrani suverenost pacifiških otoških držav, ki se soočajo z eksistenčno grožnjo dviga morske gladine, financira programe prilagajanja in podpre pobudo za razvoj t. i. skladišča kulturne dediščine otoških držav, ki jim grozi potop, piše AP. 

 

Dokazi o počasnem izginjanju otoških držav že obstajajo. Med letoma 1947 in 2014 je šest manjših otokov z otočja Salomonovih otokov popolnoma izginilo, kaže raziskava, objavljena v reviji Environment Research Letters. Znanstveniki so ugotovili, da so nekateri otoki povsem izginili, kar je pripeljalo do selitve nekaterih skupnosti. 

Plaža na otočju Tuvalu.
Plaža na otočju Tuvalu.FOTO: Dreamstime

Medvladni odbor za podnebne spremembe je v  poročilu opozoril na tveganja za obalna območja in ekosisteme zaradi ugrezanja in poplavljanja, kar je posledica dviga morske gladine in večje višine ter moči valov. Spomnimo, da je z višanjem globalne temperature ozračja morska gladina narasla z bliskovito hitrostjo. Kot ugotavlja IPCC, je bila povprečna hitrost naraščanja morske gladine med letoma 1901 in 2010 še 1,7 milimetra na leto, med letoma 1993 in 2010 pa je narasla že na 3,2 milimetra na leto. Morska gladina bo glede na napovedi strokovnjakov v 21. stoletju še naprej strmo naraščala. Kot kažejo napovedi IPCC, bi dvig temperature ozračja za dve stopinji Celzija do leta 2100 povišal raven morske gladine med 0,3 in 0,93 metra. Nekatere raziskave napovedujejo celo, da bi se lahko morska gladina dvignila tudi za dva metra, četudi bi se dvig temperature ustavil pod dvema stopinjama Celzija.

Kiribati
KiribatiFOTO: AP

 Kdo ste, če morje odplavi vašo domovino?

Če morje preplavi prej naseljene otoke, kaj se zgodi z nacionalnostjo prebivalcev, ki so ostali brez svojih domov? S takšnimi vprašanji se v času podnebnih sprememb, ki prinašajo vedno bolj ekstremne vremenske dogodke, soočajo številne otoške skupnosti. Podnebna kriza je torej resna grožnja obstoju številnih pacifiških držav. Voditelji Tuvaluja, Maršalovih otokov in Kiribatov so mednarodno skupnost pozvali, naj otoškim državam pomaga na več načinov. Ohrani naj suverenost pacifiških otoških držav, ki se soočajo z eksistenčno grožnjo dviga morske gladine, financira programe prilagajanja in podpre pobudo za razvoj t. i. skladišča kulturne dediščine otoških držav, ki jim grozi potop, so pozvali. 

Premier Tuvaluja Kausea Natano opozarja, da so pacifiške otoške države s svojim ravnanjem izredno malo prispevale h globalnemu segrevanju, natančneje manj kot 0,03 odstotka skupnih svetovnih emisij, vendar se ravno oni soočajo z vedno bolj realnim strahom, da bi jih lahko uničile posledice segrevanja planeta in dvigovanja morske gladine: "V tem stoletju bo zaradi naraščajoče ravni morske gladine več pacifiških otoških držav izgubilo precej ozemlja. Ne bodo več primerne za življenje." Rešitev vidi v neke vrste globalni poravnavi, ki bi državam, kot je Tuvalu, zagotovila trajen obstoj, tudi ko zaradi podnebnih sprememb bivanje na otokih ne bo več mogoče. Meddržavno sodišče tako pozivajo, naj začne resneje obravnavati podnebne spremembe in izzive, ki jih prinašajo za prebivalce, ki bodo izgubili svoje države, domove in zgodovino, če jih ne bodo še pravi čas s pomočjo mednarodne skupnosti rešili pred morskimi valovi.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Časzazemljo.si
ISSN 2630-1679 © 2025, Časzazemljo.si, Vse pravice pridržane Verzija: 857