Kot opozarja Nina Tome iz društva za sonaraven razvoj Focus, je 80 % uničevanja gozdov povezanega s širjenjem površin za intenzivno kmetijstvo: "Evropska unija je z uničevanjem gozda na drugem koncu sveta, npr. v Južni Ameriki ali pa v jugovzhodni Aziji, povezana zaradi potrošnje." Za proizvodnjo vedno večje količine surovin je namreč treba narediti prostor, pojasnjuje, ta pa se dobi tako, da se izseka gozd: "Ne glede na to, kdo ali kaj tam živi. Ko tako pridelana surovina pride na trg EU, govorimo o uvoženi deforestaciji."  

Uvožena deforestacija: soja za krmo živali, palmovo olje … 

Najvišjo stopnjo uvožene deforestacije ima soja, izpostavi Tometova: "Pa ne soja za sojino mleko ali pa za tofu, ampak soja v obliki sojinih tropin, ki se uporabljajo za krmo živali v Evropi. Za krmo prašičev, goveda in perutnine." Zato govorimo o nevidni sestavini, kot ponazori, pa je tako naš nedeljski piščanec povezan z uničevanjem ekosistemov na drugem koncu sveta. V skladu z evropsko zakonodajo pri mesu namreč ni treba označiti izvora krme za živali, zato potrošnik ne more preveriti, s čim je bila krmljena krava, ki je dala mleko, iz katerega je sir v njegovem sendviču. Vse živali v intenzivni živinoreji pa so pitane s sojo, opozarja Tometova. 

Medtem ko so nasadi soje večinoma vzrok uničevanja amazonskega pragozda in savan v Južni Ameriki, pa se v jugovzhodni Aziji krči gozd in izsušujejo mokrišča za širjenje nasadov oljnih palm. Palmovo olje najdemo v kozmetiki, čistilih in predelani hrani, našteva. 

Poleg tega se palmovo olje uporablja v biogorivih. V Evropski uniji raba biogoriv narašča in ta so večinoma sestavljena iz rastlinskih olj. Proizvodnja biodizla temelji na uvoženih surovinah, večinoma na palmovem olju. Leta 2019 je bilo za avtomobile v EU namenjenega že več kot polovica uvoza te surovine. Dizelsko gorivo iz palmovega olja bo sicer postopoma prepovedano najkasneje do leta 2030, ne pa tudi biodizel nasploh. To pomeni, da bodo palmovo olje nadomestila druga olja, predvsem sojino – uničevanje gozdov zaradi evropskih avtomobilov se bo le (še bolj) prestavilo iz jugovzhodne Azije v Južno Ameriko, pravi Tometova. 

Katere skupine izdelkov na naših policah in katere industrije so med bolj problematičnimi?

Evropska unija je ena od največjih uvoznic tropske deforestacije in proizvajalk emisij, povezanih z njo, so prepričani v Focusu. Soja, palmovo olje in goveje meso so proizvodi z najvišjo stopnjo uvožene deforestacije v EU. Sledijo lesni izdelki, kakav in kava. Povpraševanje EU po teh dobrinah povzroča tudi uničevanje negozdnih ekosistemov, kot so travišča ali mokrišča, ki so prav tako kritično ogroženi, svarijo. 

Med letoma 2005 in 2017 je EU povzročila za 16 % krčenja gozdov, povezanega z mednarodno trgovino (203.000 hektarjev in 116 milijonov ton CO₂). Pred EU je le Kitajska (24 %), sledijo Indija (9 %), ZDA (7 %) in Japonska (5 %).  Več kot tri četrtine (77 %) svetovne proizvodnje soje se uporablja za krmo živine za proizvodnjo mesa in mleka. Večina preostalega se uporabi za biogoriva, industrijo ali rastlinska olja. Le 7 % soje se uporablja neposredno za proizvodnjo živil za ljudi, kot so tofu, sojino mleko in tempeh. 

Palmovo olje v polovici izdelkov v supermarketih 

Palmovo olje najdemo v kar 50 % izdelkov v povprečnem evropskem supermarketu. Danes je palmovo olje najbolj razširjeno rastlinsko olje na svetu. V Evropi se uporablja v biodizlu, v predelani hrani, npr. čokoladnih piškotih, čokoladnih namazih, francoskih rogljičkih, beljakovinskih ploščicah, juhah iz vrečke, picah, paštetah in topljenih sirih, ter v kozmetiki in čistilih. Čeprav je v vsakem proizvodu le majhna količina, se vse skupaj sešteje v ogromno količino, poudarja Tometova. 

Uvoz soje in palmovega olja predstavlja 55 % uvožene deforestacije v EU. Sledi uvoz goveda in izdelkov iz govejega mesa, uvoz industrijskega okroglega lesa, ki se uporablja za izdelavo notranjega in zunanjega pohištva, papirja in celuloze (vključno s pridelavo viskoze) ter kakav in kava. 

Pomemben vpliv na uničevanje gozdov po svetu imajo še repično olje (za biodizel), guma in koruza, ki se – podobno kot soja – uporablja za krmo živali. Ti pa so iz predloga zakonodaje EU, ki želi zmanjšati vpliv Unije na problem svetovne deforestacije, izvzeti. 

Kot še izpostavljajo, igra EU osrednjo vlogo v svetovni dobavni verigi gume: približno četrtina proizvodnje svetovnega kavčuka konča na trgih v EU. S povečanjem povpraševanja po izdelkih iz gume, predvsem po avtomobilskih pnevmatikah, je pričakovati še večje uničenje gozdov zaradi pridelave kavčuka: "Glede na to, da svetovne cene gume vztrajno naraščajo in da se bo povpraševanje po izdelkih na osnovi gume po napovedih znatno povečalo, v prihodnjih letih pričakujemo uničujoč nov val krčenja tropskih gozdov, povezanega z gumo."

Kako lahko tudi potrošniki prispevajo k rešitvi primera? 

Ravnanja v sferi potrošnje lahko delno vplivajo na dogajanje v sferi proizvodnje, so prepričani v Focusu. Zato je prvo vodilo za potrošnika, naj kupuje manj: "Lahko se trudimo kupovati bolj trajnostne, etične izdelke. Pri nakupu izdelkov iz lesa, peletov ali papirja smo lahko npr. pozorni, da kupujemo izdelke s certifikatom FSC."

Kot opozarjajo, ta certifikat sicer ni brez pomanjkljivosti. Je zgolj najbolj zaupanja vreden certifikat na trgu: "Dejstvo je, da noben certifikat ne more 100-odstotno zagotoviti, da je to, kar kupujemo, res trajnostno. Zavedati se moramo, da poskušamo s certifikati rešiti velik problem, ki ga nalepka preprosto ne more rešiti. Vzrokov, ki so v ozadju problema krčenja gozdov, potrošnik ne more v celoti zaustaviti."

Kot poudarjajo, morajo zato naše vlade ukrepati ter sprejeti zakone in sankcije, ki bodo industrijo prisilili k spremembam, brez sistematičnih sprememb pa nam nalepka daje le malo upanja: "Predvsem se moramo zavedati, da ni ključno spreminjanje vzorcev potrošnje, ampak spreminjanje načinov proizvodnje. Akcije ozaveščanja potrošnikov, ki jih spodbujajo in financirajo države in zasebni kapital, delujejo tako, da odgovornost za zdravo in čisto življenjsko okolje, za spoštovanje delavskih pravic, pravic žensk itd. prenašajo na posameznike. S tem zatajijo lastno odgovornost za trenutno stanje in odgovornost za ukrepanje prenašajo na posameznega potrošnika," pravi Tometova. 

Potrošnja je namreč osebna odločitev, ki pa je odvisna od cele vrste dejavnikov, med katerimi je primarna ekonomska moč vsakega posameznega potrošnika, pravi. Etična potrošnja sicer lahko deloma vpliva na povpraševanje po izdelkih z "etičnimi" etiketami, a je to na koncu koncev vedno privilegij, ki si ga lahko privošči razmeroma malo ljudi, izpostavlja. Srž problema ni v netrajnostni potrošnji, ampak v proizvodnji, dodaja in opozarja, da prenašanje odgovornosti za uničevanje gozdov zgolj na potrošnike zato ni pošteno: "Potrebne so predvsem spremembe v industriji. Pri palmovem olju se bodo lahko resnične spremembe zgodile takrat, ko bo prehrambna in kozmetična industrija od proizvajalcev in trgovcev nehala kupovati palmovo olje, ki je povezano z deforestacijo. Ni dovolj le bojkot izdelkov s palmovim oljem, od proizvajalcev je treba zahtevati, da nehajo kupovati palmovo olje, povezano z uničevanjem gozdov. Pridelava palmovega olja brez povzročanja nadaljnjega uničevanja gozdov je možna in obstajajo proizvajalci, ki delujejo na ta način."