Štorklje se selijo zaradi hrane, od marca naprej prihajajo v Slovenijo, na odhod pa se pripravljajo v drugi polovici avgusta. Večino časa preživijo v Afriki. Leta 2016 so štorklje prvič za bivališče izbrale Osnovno šolo Predoslje. Lea Štajer, učiteljica biologije, skrbi za spremljanje in vso potrebno organizacijo, tako da je štorkljam tu čim bolj udobno.

Pri tem pomagajo Dare Fekonja iz Prirodoslovnega muzeja, Damjan Denac iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ter Metod Rogelj iz Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, Območna enota Kranj. Tudi gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Britof (PGD Britof) so se odzvali na povabilo Osnovne šole Predoslje in pomagajo pri skrbi za štorklje. Štorklje so z navdušenjem sprejeli prebivalci in otroci. Kaj vse delajo za štorklje, so predstavili poveljnik Anže Gomboc in prostovoljna gasilka Katja Gorjanc iz PGD Britof ter učiteljica biologije Lea Štajer iz Osnovne šole Predoslje.  

Kot pripoveduje Štajerjeva, so se odločili, da bodo spremljali štorklje, ki gnezdijo na njihovem dimniku: "Odločili smo se, da bomo pričeli z nadzorom preko videosnemalnika in kamere. Smo šola, ki želi poučiti otroke, da brez narave ne moremo živeti." Od leta 2021 so žal spremljali le eno uspešno gnezdenje, pove. Učenci so lahko tako v letu 2021 spremljali, kako so zrasli, se izlegli in odleteli trije mladiči.

Lani pa so žal štirje mladiči zelo hitro poginili zaradi tridnevnega slabega vremena: "Bili smo zelo žalostni in želeli smo preprečiti, a bi se to znova zgodilo. Zato smo se odločili, da bomo gnezdo uredili, ker smo menili, da je nepretočno, v njem je zastajala voda. Na pomoč smo poklicali gasilce." Uredili smo ga in štorklje so prišle nazaj, pove Štajerjeva. A na njihovo žalost so se nato odločile, da bodo šle k sosedom: "Zavod za varovanje narave jim je postavil gnezdo iz kovinske košare in odločile so se, da bodo raje tam. Zato jih letos žal ne moremo opazovati, a upamo, da jih bomo drugo leto ponovno, saj so se štorklje vseeno odločile, da to naše gnezdo na strehi šole še vedno branijo." 

Kot pojasnjuje, se za nasvete, kako zagotoviti, da je štorkljam pri njih udobno, obračajo na strokovnjake. Ker gre za izobraževanje, to pomeni, da lahko vsi preko šolskega YouTube kanala v živo spremljajo gnezdo, poleg tega snemajo kratke izobraževalne filme, učenci pa imajo možnost, da pobližje spoznajo svet štorkelj, še našteje Štajerjeva. Kot dodata Gomboc in Gorjančeva, so se gasilci z veseljem za dobro narave odzvali na prošnjo osnovne šole za pomoč pri gnezdenju štorkelj.  

Natura 2000 je evropska družbena zaveza, da bomo varovali naravo

V vseh državah članicah Evropske unije 21. maja obeležujemo dan največjega naravovarstvenega omrežja na svetu. Na ta dan sta bila 21. maja 1992 sprejeta program LIFE in Direktiva EU o habitatih. Skupaj z Direktivo o pticah sta direktivi postali podlaga za evropsko mrežo varovanih območij Natura 2000. V letu 2023 evropski dan Nature 2000 obeležujemo desetič. In ob tej priložnosti pod okriljem projekta Life izpostavljajo primere dobre prakse. Še posebej svetel primer prihaja z Osnovne šole Predoslje. 

Slovenija ima izjemne naravne danosti, saj se pri nas srečajo alpski, panonski, dinarski in sredozemski svet. S tem smo dobili podarjeno izjemno pestrost rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih življenjskih okolij. Skozi generacije smo ohranili naravo do take mere, da več kot polovico ozemlja države pokrivajo območja posebnega pomena (zavarovana območja, naravne vrednote, Natura 2000 ...). V Sloveniji živi okrog 22.000 živalskih in 3.500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2.000 vrst uvrščenih na rdeči seznam (ogrožene rastlinske in živalske vrste), zavarovanih pa je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst, poudarjajo pri projektu LIFE . 

V Sloveniji imamo 355 območij Nature 2000 in pokrivajo dobrih 37 % ozemlja države. Območja Nature 2000 v 70 % pokriva gozd, nekaj več kot 20 % pa kmetijske površine. Približno 4 % zavzemajo površine nad gozdno mejo, 2 % pozidane površine in le 1 % vodne površine. Z Naturo 2000 v Sloveniji varujemo 205 živalskih in 27 rastlinskih vrst (vrste Nature 2000) ter 60 tipičnih naravnih okolij(habitatni tipi Nature 2000). 

Natura 2000 prinaša predvsem zahteve po ohranjanju in izboljševanju stanja vrst (živalskih in rastlinskih) ter njihovih življenjskih okolij (habitatov). To pa v praksi pomeni, da so posegi in dejavnosti v Naturi 2000 mogoči, vendar pa zahtevajo dodatne presoje, so spomnili.