Letos zaznamujemo 100-letnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka. To je bilo prvo zavarovano območje na slovenskem ozemlju.  

Odziv na grožnje zaradi širjenja človekovega vpliva 

"Pobude za zavarovanje posameznih naravnih znamenitosti, ki so se pojavile v drugi polovici 19. stoletja, so bile spontan odziv na vedno večje grožnje zaradi širjenja človekovega vpliva po industrijski revoluciji. Prizadevanja za zavarovanje dela Julijskih Alp segajo v leto 1906 in so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja. Po takratni zakonodaji ni bilo mogoče trajno odvzeti pašnih površin njihovemu prvotnemu gospodarskemu namenu, zato so morali pobudniki zavarovanja tega območja najti drug način uresničitve svojih prizadevanj," pripoveduje Petra Mlakar iz Javnega zavoda Triglavski narodni park. 

Ministrstvo za šume in rudnike pri beograjski vladi je tako 4. aprila 1924 na pobudo Odseka za varstvo prirode in prirodnih spomenikov, ki je deloval v okviru Muzejskega društva za Slovenijo, potrdilo izločitev in zavarovanje približno 1400 hektarjev velikega območja v Dolini Triglavskih jezer. Posestva Kranjskega verskega zaklada so bila takrat v državni upravi, kar je omogočilo sklenitev Zakupne pogodbe med upravljavcem, Direkcijo šum v Ljubljani, in obema pobudnikoma za ustanovitev parka: Muzejskim društvom za Slovenijo in Slovenskim planinskim društvom. S podpisom pogodbe je bil 1. julija 1924 ustanovljen Alpski varstveni park. "In to je bil prelomni dogodek za slovensko naravovarstvo, saj je bil s tem prvič na Slovenskem vzpostavljen pravni varstveni režim, katerega cilj je bil ohranjanje narave. Zakupna doba je bila določena na 20 let, to je do 1. julija 1944," poudarjajo v TNP.

Park precej razširil svoje meje 

Danes je obseg zavarovanega območja precej večji. Alpski varstveni park je obsegal 1400 hektarjev, današnji Triglavski narodni park pa se razteza na skoraj 84.000 hektarjih oziroma na štirih odstotkih slovenskega ozemlja. 

"Upravljavci zavarovanih območij, tudi Triglavskega narodnega parka, se že nekaj let soočamo z vse večjimi izzivi, kako zagotavljati ugodno stanje narave, na drugi strani pa obiskovalcem, katerih število je v porastu, zagotoviti dobro izkušnjo, ki je glavno vodilo njihovega obiska. Narašča tudi obremenjenost Triglavskega narodnega parka in okolice z motornim prometom, v destinaciji Julijske Alpe se povečuje število prenočitvenih zmogljivosti ..." 

Zaradi vseh teh vplivov so potrebni različni ukrepi, med njimi usmerjanje obiska, spodbujanje trajnostne mobilnosti, informiranje, obveščanje, vzpostavitev mirnih območij, naravovarstveni nadzor, da se narava in kulturna krajina v Triglavskem narodnem parku ohranjata, našteva Mlakarjeva.

Namen Triglavskega narodnega parka pa ni samo ohranjanje ekosistemov: "Triglavski narodni park je kot edinstveno zavarovano območje v alpskem svetu prednostno namenjeno ohranjanju ob ekosistemih še naravnih procesov, naravnih vrednot, pestrosti habitatnih tipov, živalskih in rastlinskih vrst ter kakovosti in pestrosti krajin. V naseljenih delih narodnega parka je poudarek na ohranjanju kulturne dediščine in kakovosti kulturne krajine, ki je rezultat dolgoletnega sožitja domačinov in narave. Zavarovanje je omogočilo dolgoročno ohranjanje vsega omenjenega. Ob tem pa se je v stotih letih od prvega zavarovanega območja do današnjega Triglavskega narodnega parka le-ta postopoma utrdil v narodni zavesti kot nekaj pomembnega, temeljnega in edinstvenega, vrednega trajnega (za)varovanja."

Zakaj moramo še naprej ohranjati to zaščiteno območje? 

"Zato, ker je zelo občutljivo na različne vplive, da ga bomo ohranili tudi za naslednje rodove. Geslo obeleževanja 100-letnice podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka, je: Varstvo je obstoj. To geslo po eni strani izkazuje spoštovanje do predhodnikov, ki so sploh uresničili ideje o zavarovanju, in vseh, ki so celotno stoletje vse svoje dejavnosti izvajali z zavedanjem o izjemnosti tega območja. Po drugi strani pa je usmerjeno v prihodnost kot poziv sedanjim in prihodnjim generacijam, da prizadevanja za ohranjanje nadaljujejo," je jasna Mlakarjeva. 

Celotno letošnje leto zato poteka praznovanje 100-letnice podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev prvega zavarovanega območja. V Javnem zavodu Triglavski narodni park poudarjajo, da je to jubilej celotnega slovenskega naravovarstva in vseh Slovencev oziroma prebivalcev naše države. Prav zato tudi prireditve potekajo vse leto v zelo različnih oblikah, v različnih krajih v Sloveniji in v tujini in pod okriljem različnih organizatorjev, so spomnili v TNP.