Nekoč so po Urmijskem jezeru v Iranu plule turistične ladjice, danes samevajo nasedle na kopnem. Še pred dvema desetletjema je bilo to jezero eno največjih na Bližnjem vzhodu in drugo največje slano jezero na svetu, ki je privlačilo turiste iz regije in sveta, o čemer pričajo tudi številni zgrajeni hoteli in restavracije ob njegovi obali. 

"Ljudje so prihajali sem na kopanje in so uporabljali blato za terapevtske namene. Tukaj so preživeli vsaj nekaj dni," je za CNN dejal Ahad Ahmed, novinar iz nekdanjega pristaniškega mesta Šarafkhaneh. 

Propad jezera se je zgodil relativno hitro. Še v 90. letih prejšnjega stoletja se je razprostiralo na več kot 5400 kvadratnih kilometrov, do danes se je skrčilo na zgolj 2500 kvadratnih kilometrov, kažejo podatki Oddelka za zaščito okolja Zahodnega Azerbajdžana, iranske province, v kateri se jezero nahaja. Tako jezero danes zadržuje le okoli 500 milijonov kubičnih metrov vode, medtem ko je pred desetletji to bil rezervoar s 30 milijardami kubikov vode. Lokalne oblasti se bojijo, da bo nekoč povsem izginilo. 

Krčenje jezera je posledica kombinacije različnih dejavnikov, med drugim suše, črpanja podzemnih voda za kmetijstvo in gradnje jezov na rekah, ki se stekajo v jezero. Vsaj 30 odstotkov odgovornosti lahko pripišemo podnebnim spremembam, je pokazala raziskava iranskega ministrstva za energetiko.

Te spremembe pa ne vplivajo le na količino vode v jezeru, pač pa tudi na njeno kakovost. Urmijsko jezero je hipersalinsko, kar pomeni, da je celo bolj slano od morja. Med krčenjem jezera se koncentracija soli še povečuje in dosega skrajne vrednosti. Zaradi delovanja mikroorganizmov ob povečevanju slanosti je voda spremenila barvo iz azurne v rožnato.

Nekoč je bilo območje jezera habitat za številne vodne ptice, predvsem plamence oziroma flaminge, prav tako pa je bilo pomembno tudi za številne ptice selivke, ki so imele tu svojo postojanko. Večina ptic je s krčenjem jezera prav tako izginila. 

Za jezerom pa so ostale obširne nerodovitne in suhe planjave, prekrite s plastjo soli, ki jo veter raznaša po bližnji in daljni okolici, s tem pa zastruplja obdelovalne površine ter povzroča zdravstvene težave prebivalcev celo v Tabrizu več deset kilometrov stran. 

"Dan, ko zemlja ne bo več primerna za kmetijstvo, ni več daleč," pravi Kiomars Poudžebeli, ki v bližini jezera goji paradižnike, sončnice, rdečo peso, jajčevce in orehe. 

(Pre)počasna obnova jezera

Pred leti je nekdanji iranski predsednik Hasan Rohani sprožil iniciativo za obnovo jezera, za katero so doslej porabili že približno 850 milijonov evrov. V zadnjih letih si je jezero celo nekoliko opomoglo, voda se je začela spet počasi polniti in lani so se na jezero prvič po več letih vrnile jate flamingov. 

A nedavna raziskava je pokazala, da so polnjenje jezera povzročile nenavadno obilne padavine, ki so jim bili priča v zadnjih nekaj letih, toda meteorološki izračuni znova nakazujejo na bolj sušna obdobja v prihodnjih letih. 

"Smo na točki preloma," pravi Somaja Sima, strokovnjakinja za vodne vide pri Univerzi Tarbiat Modares v Teheranu. Okoljevarstvenike skrbi tudi dejstvo, da novi predsednik ni tako predan oživitvi jezera kot je bil Rohani. Če pa bi projekt obnove jezera ustavili le za leto ali dve, pa bi to lahko bilo usodno, so prepričani. 

Suša in pomanjkanje vode sta težavi, ki pestita številne države na Bližnjem vzhodu. V regiji se namreč vrstijo suše in ekstremno visoke temperature. Zaradi podnebnih sprememb, zgrešenega ravnanja z vodo in pretirane rabe vode za namakanje, pa so napovedi glede prihodnosti slabe.   

"Prečrpajo več vode, kot jo območje sprejme preko padavin. Tako se nivoji podtalnice posledično znižujejo, saj črpajo vodo hitreje kot se obnovi s pomočjo padavin," je za CNN dejal Charles Iceland, globalni direktor za vodo pri Svetovnem inštitutu za vire (WRI). 

Posledice siromašenja vodnih virov so katastrofalne: celotna območja lahko postanejo neprimerna za življenje, pojavljajo in poglabljajo se napetosti in spori glede delitve in upravljanja vodnih virov, posledično pa lahko izbruhnejo nasilni spopadi. 

Na jugozahodu Irana so julija v spopadih s policisti umrli najmanj trije protestniki, ki so demonstrirali zaradi pomanjkanja vode. 

Po podatkih iranskih meteorologov namreč državo pesti eno najbolj sušnih obdobij v zadnjega pol stoletja. In dolgoročne napovedi niso nič bolj vzpodbudne: zime na Bližnjem vzhodu bodo zaradi segrevanja ozračja vse bolj sušne, poletja bodo sicer beležila več padavin, vendar pa bodo skrajne temperature s pospešenim izhlapevanjem vode izničile vpliv teh padavin, kaže projekcija v zadnjem poročilu Združenih narodov glede podnebnih sprememb.