Seznam izumrlih živalskih in rastlinskih vrst je zdaj daljši še za 23 vrst. Tako se je na seznamu izumrlih živali zdaj našlo že 650 vrst. Ameriška služba za ribe in divjad je predlagala, da se s seznama ogroženih vrst odstrani 22 živalskih in ena rastlinska vrsta. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so se te vrste zdaj pridružile seznamu 650 izumrlih vrst, ki jih je človeštvo najverjetneje za vedno izgubilo.

Med vrste, ki se predlagajo za uvrstitev na seznam, je tudi največja žolna na svetu, belokljuna žolna s črno-belim perjem in rumenimi očmi, ki je niso opazili že od leta 1944. Na seznamu so zdaj po novem še vrste ptic, klapavice, ribe, netopir in rastlina s Havajev, za katere so znanstveniki obupali, da bi jih še kdaj našli v naravi. Doslej so bile te vrste uvrščene v zakonu o ogroženih vrstah, ki je bil sprejet leta 1973. Zakon je pripomogel k temu, da so zaščitili 99 odstotkov ogroženih vrst, ki so se uvrstile na seznam, poudarja stroka. Kot je povedala Tierra Curry, znanstvenica iz ustanove Center for Biological Diversity, so bile te vrste žal že skoraj izumrle, ko so jih uvrstili na seznam ogroženih vrst. 

"Takšne tragedije se bodo le še ponavljale, če ne bomo tega preprečili s hitrim ukrepanjem. Vsako obotavljanje in čakanje pomeni smrt ranljivih vrst." Pristojni kot razloga za izumrtje živali navajajo podnebne spremembe in krčenje naravnih območij.

Ameriška služba za ribe in divjad beleži počasen napredek pri zaščiti vrst, kot kažejo podatki, je ogrožena vrsta na ukrepe za zaščito vrste v povprečju čakala približno 12 let. Kot poudarja Curryjeva, je zaradi počasnega ukrepanja ogroženih še na stotine vrst. Med čakanjem na zaščito je izumrlo 47 vrst, je poudarila. "Zaradi podnebnih sprememb in izgube naravnih območij je vse več vrst na robu izumrtja. Zdaj je čas, da povečamo prizadevanja za rešitev ameriškega rastlinstva in živalstva," je izpostavila ameriška notranja ministrica Deb Haaland. 

Administracija Joeja Bidna je sicer obljubila, da bo do konca desetletja zaščitila skoraj tretjino zemeljskih in vodnih virov v državi, da bi tako upočasnila propad narave. To je zaveza, ki naj bi bila v središču pogovorov med svetovnimi voditelji še letos, ko se bodo zbrali, da bi obravnavali perečo tematiko upadanja svetovne biotske raznovrstnosti. Obstajajo pa pomisleki in odprta vprašanja, kako točno bodo ta ohranitvena prizadevanja izvedena in kako trajna bo ta zaščita, poudarjajo znanstveniki. 

Milijonu živalskih vrst grozi izumrtje

Združeni narodi so napovedali, da milijonu živalskih vrst grozi izumrtje: Vedno večje izgube čistega zraka, pitne vode, gozdov, insektov, ki oprašujejo rastline, ter mangrov, ki ustavljajo viharje, niso nič manjša grožnja kot podnebne spremembe, navaja poročilo. 

Svetovne populacije sesalcev, ptic, dvoživk, plazilcev in rib so v manj kot pol stoletja v povprečju upadle za dve tretjini, pa je razkrilo Poročilo o stanju planeta 2020 WWF. "Poročilo o stanju planeta 2020 izpostavlja, kako naraščajoče človekovo uničevanje narave katastrofalno vpliva na populacijo prostoživečih živali in tudi na zdravje ljudi ter vse vidike naših življenj," je dejal Marco Lambertini, generalni direktor WWF International. 

"Ne moremo spregledati dokazov – ti veliki upadi populacije prostoživečih živali so pokazatelj, da naš planet daje opozorilne rdeče signale o okvari sistema."

Sladkovodna biotska raznovrstnost upada hitreje kot katera koli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70 % svetovnih mokrišč, medtem ko so populacije, ki živijo v sladkovodnih habitatih, upadle za 84 %. Svetovne reke se dušijo zaradi obstoječe in nove infrastrukture, poraba vode vsako leto narašča, sladkovodne ribe so prelovljene, ogrožen je obstoj milijonov ljudi. 

Globalni upad biodiverzitete prispeva k naraščanju svetovne neenakosti, poglablja se razkorak med globalnim severom in jugom ter se povečuje ranljivost skupnosti, ki jih bo izguba narave najbolj prizadela. Zato morajo vsi načrti za preprečevanje izgube vsebovati temeljna socialna in ekonomska vprašanja, ki se z izgubo biodiverzitete le še poglabljajo. Preusmeriti se moramo k pravični in trajnostni pridelavi in gospodarstvu, pravičnemu delu, zmanjšanju smeti, enakemu pristopu do naravnih virov in celostnemu pristopu k obnovi in ohranjanju narave. Skupno izvajanje teh ukrepov bo svetu omogočilo hitrejše ublažitve pritiskov na habitate prostoživečih živali. Nasprotno, če bo svet še naprej deloval kot običajno in brez sprememb, se bo stopnja izgube biotske raznovrstnosti od leta 1970 le še nadaljevala, opozarjajo v WWF.