Skupina nemških in kurdskih arheologov je znova odkrila 3400 let staro mesto s palačo in več večjimi stavbami. Naselje se je iz vode pojavilo ob jezu Mosul v začetku tega leta, saj je gladina vode zaradi izjemne suše v Iraku hitro padala, so v sporočilu za javnost ta teden pojasnili arheologi, ki so sodelovali pri odkritju. 

Večina Iraka se v zadnjih letih bori s hudo sušo, zato so ljudje in živali obupani v iskanju vode, ki jo nujno potrebujejo za življenje. Posledično se je zbiralnik za največjim jezom v državi Mosulskim izrazito izpraznil, poroča Independent. Irak je namreč ena izmed držav na svetu, ki so jih podnebne spremembe najbolj prizadele. 

Zlasti jug države že več mesecev trpi zaradi hude suše. Da bi preprečili uničenje pridelkov, so tako od decembra iz najpomembnejšega iraškega zbiralnika vode črpali velike količine vode. Zato pa so se razkrila območja, ki so običajno pod vodo, pojasnjujejo arheologi. Na eni lokaciji je suša tako na veselje arheologov znova odkrila 3400 let stare ruševine mesta. Najdba se nahaja  v Kemuneju v regiji Kurdistan v Iraku. Kot je sporočila ekipa arheologov, gre za ostanke mesta iz kraljestva Mitani, ki je v bronasti dobi nekaj sto let vladalo današnjemu severnemu Iraku in Siriji.  

V začetku tega leta so tako odkrili dokaze o velikem mestu, vključno s skladiščnim kompleksom, industrijsko zgradbo in utrdbami. Našli so tudi glinene lonce s klinopisi.  Sušne razmere v letu 2018 so na tem mestu tako že začasno razkrile palačo, ki pa jo je pozneje znova preplavila voda, zato je morala arheološka ekipatokrat  delati hitro in popisati najdbe v zelo kratkem času, saj niso vedeli, kdaj se bo vodna gladina znova dvignila in znova ’potopila’ mesto.  Da bi zaščitili ruševine, je ekipa arheologov mesto zasula z gramozom in ga prekrila s posebno ponjavo. Zbiralnik se je zdaj znova napolnil in starodavno mesto je znova pod vodo, so pojasnili. Domnevajo, da je mesto okoli leta 1350 pred našim štetjem uničil potres. 

Odkar je bil jez v Mosulu zgrajen, se je ta soočal z občasnimi težavami, pojavljajo se pomisleki glede njegove varnosti. Strokovnjaki so že prej opozarjali na njegovo stabilnost – če bi se zrušil, bi namreč lahko ogrozil prebivalce in povzročil katastrofalne poplave po reki Tigris vse do Bagdada, svarijo.

Spomnimo: Sušna obdobja po svetu vedno daljša in intenzivnejša

Tako število suš kot dolžina sušnega obdobja sta se od leta 2000 po svetu povečala za kar 29 odstotkov, je razvidno iz letošnjega poročila ZN. Poročilo ocenjuje, da je gospodarska škoda, ki so jo povzročile suše, samo v letih med 1998 in 2017 znašala približno 124 milijard dolarjev, smo že poročali.

"Zemlja se izsušuje, rodovitna tla pa se spreminjajo v prah," je opozoril izvršni sekretar Konvencije ZN o boju proti dezertifikaciji (UNCCD) Ibrahim Thiaw in pri tem naznanil, da so suše med največjimi grožnjami trajnostnemu razvoju, zlasti v državah v razvoju.

Toda medtem ko so kritično pomanjkanje vode, izguba rodovitne zemlje in dolgotrajna suša doslej prizadeli predvsem nerazvite države, na primer v afriški regiji Sahel, pa so sedaj vedno pogosteje prizadete tudi razvite države. Glede na ugotovitve poročila bi v prihodnosti lahko med 4,8 in 5,7 milijarde ljudi živelo na območjih, kjer bi vsaj en mesec na leto primanjkovalo vode, trenutno pa to že velja za 3,6 milijarde ljudi.