London, Amsterdam, Berlin, Praga, Dunaj, Ljubljana, Rim, Ženeva, Pariz, Bruselj, Bonn ... To je le nekaj krajev, ki jih je v zadnjih 23 dneh s svojim motorjem obiskal Jagadiš "Jagi" Vasudev, bolj znan kot Sadhguru. In pred njim je še več postankov na 30.000 kilometrov dolgi poti, ki ima eno samo misijo: rešiti prst. Na svoji poti nagovarja javnost, medije, voditelje in strokovnjake ter jih poziva k skupni akciji reševanja prsti. V Sloveniji se je ustavil 29. marca, ko se je med drugim srečal tudi z ministrom za okolje in prostor Andrejem Vizjakom.
Sadhguru želi, da bi njegovo gibanje Rešimo prst dobilo aktivno podporo več kot 3,5 milijarde ljudi, kar je več kot 60 odstotkov svetovnih volivcev. Le s skupnim delovanjem lahko namreč sprejmemo konkretne ukrepe za zaščito in obnovo rodovitne prsti. Vodilni znanstveniki namreč opozarjajo, da bo proizvodnja hrane do leta 2050 zaradi osiromašenih tal zmanjšana za 40 odstotkov, kar bi privedlo do vse večje lakote in še več vojn po svetu. Indijski jogi meni, da bi morala biti ekološka vprašanja najpomembnejša volilna tema in prednostna naloga vlad po vsem svetu.
Gospod Sadhguru, podali ste se na precej zahtevno pot. Obiskali ste že kar nekaj evropskih prestolnic. Kaj so dosedanji dosežki vašega projekta in poti?
Pot je sicer zahtevna, ampak vse je v redu. Doslej so stvari dobro potekale in odziv med ljudmi je bil v vsaki državi izjemen. Tudi vlade so izredno pozitivno naravnane, a hkrati nekoliko zadržane pri odzivu, saj se ukvarjajo z vojno v Ukrajini in prihodom beguncev v svoje države. Kljub temu se zadeve čudovito razvijajo. Šest karibskih narodov je z nami že podpisalo memorandum o sodelovanju in na to se pripravlja še dodatnih osem držav, vključno z nekaj južnoameriškimi. Sodelovanje z nami so napovedali tudi narodi Commonwealtha, ki štejejo 2,5 milijarde prebivalcev. Povezali smo se z več agencijami Združenih narodov: Konvencijo ZN o boju proti dezertifikaciji (UNCCD), Programom ZN za okolje (UNEP), Svetovnim programom ZN za hrano (WFP), pa tudi z Mednarodno zvezo za ohranjanje narave (IUCN).
Pred nekaj dnevi je nemška vlada oznanila, da bo namenila štiri milijarde dolarjev (3,7 milijarde evrov) za biotsko raznovrstnost in ekološko dobrobit kmetijske prsti, kar je pomemben korak in nekaj, za kar smo si prizadevali. Združene države Amerike so prav tako namenile eno milijardo dolarjev (925 milijonov evrov) za pokrovne rastline v državi, Združeno kraljestvo pa je sporočilo, da bo zagotovilo spodbude za pokrovne kulturne rastline – tudi eno izmed naših prizadevanj.
Kaj ste izvedeli o Sloveniji in njenem odnosu do okolja?
Slovenija je opravila fantastično delo za ohranjanje svojih gozdov. V mnogih drugih državah sploh ne morejo razmišljati o gozdovih, temveč razmišljajo o drevesnem kmetijstvu. Mislim, da so Slovenci tako prisrčni oziroma sladki, ker so prepojeni z medom. Čebelarstvo je zelo pomembno za ponovno okrepitev populacije žuželk. V preteklih petdesetih letih smo izgubili 87 odstotkov biomase žuželk in tega uničenja številni ljudje ne razumejo. Menijo, da so žuželke škodljivci, nadloga. Toda ravno one ustvarjajo naše življenje, skrbijo za pridelavo hrane in nenehno brezplačno delajo v našo korist. Povrhu vsega nam dajejo med. Vesel sem, da je skrb za čebele v vaši tradiciji. Vaša prednost je tudi manjše število prebivalcev, zato ni toliko pritiska na zemljo. Če to uporabite sebi v prid, menim, da bi lahko Slovenija z več vidikov postala vzor drugim.
Kaj pričakujete od svojega podviga – sto dni in 30.000 kilometrov od Anglije do juga Indije? Kaj pričakujete, da se bo zgodilo po stotih dneh, kaj bi se moralo zgoditi? Kako bi se moralo gibanje Rešimo prst nadaljevati?
Trenutno bi vsi radi delali z zemljo, ker so navdihnjeni. To nam ne koristi. Če nas zanimajo rešitve, ne zgolj osebno zadoščenje, mora biti oživitev prsti zapisana v politike slehernega naroda. Ta trenutek nekdo morda zares odlično ravna z zemljo na svoji kmetiji, toda ali obstaja zagotovilo, da bo naslednja generacija to nadaljevala? Morda bodo oni zemljo spremenili v puščavo. Ravno to smo storili v samo eni ali dveh generacijah, mar ne?
Ravnanje s prstjo mora biti torej predpisano v politikah. Razumeti moramo, da prst ni naša lastnina. Je zapuščina. Dobili smo jo od prejšnjih generacij. Pomembno je, da jo živo predamo prihodnjim generacijam, ne kot mrtvo snov.
Vaše gibanje spremljata posebna pesem in ples – zakaj? Ali vas skrbi, da ljudje vaše misije ravno zaradi tega ne bodo jemali resno?
Če v gibanje ne vključimo mladine, ne bo zaživelo. Menim, da ni močnejšega orodja od glasbe, s katerim bi se resnično dotaknili in navdahnili mlade ljudi. Ljudi moramo prebuditi na vse načine, ki so nam na voljo. To je pomembno. Himna prsti bi nam morala odzvanjati v mislih, v srcih in vse naokrog nas, saj je to zelo pomemben trenutek v življenju te generacije. To je naš čas na tem planetu. In naša dejanja štejejo. Na nas je, ali bomo odgovorni ali neodgovorni in pasivni. Prihodnje generacije nas bodo vedno videle v tej luči.
Kako naj zadevo vzamemo resno, hkrati pa ne zaženemo panike, ki bi nas paralizirala, ali postanemo vdani v usodo, ker nam preti poguba?
Ne, to ni napovedovanje sodnega dne. To je budnica. Trenutno nas čas zelo priganja, in če zdaj pravilno ukrepamo, lahko v naslednjih 15, 20 letih naredimo pomemben obrat in izboljšamo stanje. Če pa še 30 ali 40 let ničesar ne ukrenemo, bomo pozneje za izboljšanje potrebovali 150 do 200 let. Zato je takojšnje ukrepanje zelo pomembno. S tem ne moremo več odlašati, zgoditi se mora zdaj. Naša generacija ljudi mora razumeti, da smo v privilegiranem položaju odgovornosti, zato moramo ukrepati zdaj.

Vašo namero podpira mnogo slavnih oseb, politikov, strokovnjakov in nevladnih organizacij. Kako vam je uspelo pridobiti podpornike in prostovoljce po vsem svetu? So oni stopili v stik z vami ali ste namenoma iskali ljudi, ki bi vam pomagali širiti ozaveščenost?
Trudimo se zbrati nekaj čez 800 vplivnežev in slavnih oseb, ki imajo na družbenih omrežjih več kot pet milijonov sledilcev. Radi bi močno okrepili sporočilo o prsti. Ni treba, da podpirajo mene. Tu ne gre zame, ne gre za mojo pot. Naš trud je usmerjen v to, da bi teh sto dni, od 21. marca, vsi na planetu govorili o prsti, da bi se število ozaveščenih ljudi še povečalo.
V demokraciji so valuta številke. Če se želijo vlade zavezati dolgoročnim politikam z dolgoročnimi proračuni, ki bodo obrodili rezultate šele čez deset do 20 let, jim morajo ljudje dati mandat.
Na svetu je 5,26 milijarde ljudi z volilno pravico. Mi se želimo dotakniti vsaj 3,5–4 milijarde ljudi, kar je 60 odstotkov volilnega telesa, da vlade ne bodo več mogle prezreti njihovega glasu.
Kako smo prišli do sedanjega stanja na planetu? Kaj nam to pove o našem stanju zavesti?
Na žalost smo izgubili povezanost s tem, kar neguje in hrani naše življenje, in s tem, kako je življenje sploh ustvarjeno. Govoril sem z voditelji na različnih odgovornih položajih po svetu in navdušenje, s katerim so se odzvali, je naravnost fantastično. Obenem pa sem nekoliko osuplo spoznal, da večina narodov s prstjo še vedno dela kot z neživo snovjo, ki se jo da popraviti z dodajanjem dušika ali fosfatov ali česa tretjega. Zelo pomembno je, da svetu prenesemo sporočilo, da je prst živa. Ravno zaradi nje je na tem planetu vzklilo sleherno drugo življenje, pa naj bo to črv, žuželka, ptica, katera koli druga žival, drevo, moški ali ženska – prav vse je prišlo iz prsti. Če to sporočilo dojamemo zdaj – krasno. V nasprotnem primeru ga bomo vsekakor dojeli, ko nas pokopljejo. Tudi to je v redu. Le za našo generacijo bi bila velika sramota, če ne bi dojeli, ko bi morali, temveč veliko pozneje.
Kaj lahko storimo, da bi zaustavili nadaljnjo degradacijo prsti in svojega okolja?
Da bi imela prst kmetijski potencial, mora vsebovati najmanj 3–6 odstotkov organskih snovi, v večjem delu sveta pa je vsebnost organskih snovi krepko nižja od enega odstotka. Na 62 odstotkih zemljišč v Indiji je vsebnost organskih snovi v tleh manjša od 0,5 odstotka. Naša sposobnost, da sami pridelujemo svojo hrano, izginja, saj lastno zemljo spreminjamo v puščavo. Prst spreminjamo v pesek, ker v njej ni več organskih snovi – ni listja ali živalskih odpadkov, ki bi pronicali v tla. Če želimo, da prst ostane živa, ji moramo to vrniti.

Kaj lahko stori vsak posameznik?
Toliko dni, kolikor jih je še ostalo od prvotnih sto, uporabljajte svoj pametni telefon tako, da boste spremenili svet. Mogoče je! Prvič v zgodovini človeštva lahko sedite doma in se pogovarjate z vsem svetom. Ko imamo tako moč, je nikar ne izrabljajmo le za pošiljanje trapastih sporočil. Nič ni narobe, če to počnemo krajši čas, a preostalega le izkoristimo za kaj pametnejšega!
Vsak dan namenite deset minut širjenju tega sporočila. Na spletni strani najdete navodila, kako objavljati na Twitterju, če tega še ne znate, in kako krepiti doseg vaših objav na Facebooku in YouTubu. Spletno stran SaveSoil.org delite s čim več ljudmi. Še posebej prosim, da razširite video s sporočilom Rešimo prst, ki je objavljen na domači strani, da bo prišel do čim večjega števila ljudi, saj se mnogim še sanja ne, da je težava tako pereča. S spletne strani si lahko prenesete tudi pesem Save Soil (Rešimo prst), tako da skenirate kodo QR in si jo nastavite za zvonjenje. Poskrbite, da bo pesem odzvanjala povsod. Lahko izdelate svoje plakate in nalepke. Nalepko z napisom ‘Rešimo prst’ nalepite na svoj avtomobil. Če pošljete sporočilo v aplikaciji WhatsApp, ga zaključite z besedami “Rešimo prst”. Če s kom govorite, recite “Rešimo prst”.
V Indiji so si otroci v šoli Isha Home School zastavili nalogo, da bodo 10 milijonov indijskih otrok navdihnili za pisanje pisma premierju. Menite, da lahko premier spregleda dejstvo, da mu je pisalo 10 milijonov otrok? Prosim vas, da v Sloveniji zberete vsaj 100.000 ljudi, ki bo pisalo premierju. To sporočilo okrepite na vse mogoče načine. Težava je v tem, da smo vsi potrošniki. Žal pa pri kompenzaciji ne sodelujemo vsi. Ukrepajmo zdaj kot celotna generacija.
Že sami ste omenili, da je politika trenutno osredotočena na vojno v Ukrajini, ki se odraža tudi v prehranski negotovosti. Države se do lastnih zalog hrane vedejo vse bolj zaščitniško. Kakšen učinek bo imela vojna, če bo trajala dalj časa?
Če preštejemo, koliko vojn smo že imeli od leta 2000, bomo šteli kar nekaj časa. V zadnjih 50 letih je bilo v Afriki 30 večjih vojn, od tega so jih 27 bili, da bi si priborili rodovitno zemljo. Ukrajina je žitnica Evrope. To se mora v svetu spremeniti. Hrana mora rasti tam, kjer živijo ljudje. Sicer bodo tako ali drugače nastopile okoliščine, ko bo nekdo izkoriščal vašo negotovost zaradi hrane.
Zdaj je EU zaradi dogodkov v Ukrajini za dve leti odložila ukrepe za regeneracijo kmetijstva, ki so jih sicer nameravali objaviti v prihodnjih dveh mesecih. Ja, situacija je zares nesrečna, a zaradi nje res ni treba prekiniti postopka za oživitev prsti. Saj vendar še vedno jemo in dihamo, mar ne? Preteklih 20 ali 30 let so v vseh državah zaradi takšnih in drugačnih razlogov nenehno odlagali ključne ukrepe, ki bi se morali zgoditi v svetu. Menim, da bi morali ljudje malce odločneje pokazati, da teh ukrepov zaradi vojne ne smemo preložiti za dve leti. Napišite pismo svojemu ministru ali lokalnemu predstavniku in k temu nagovorite tudi svoje prijatelje. Če pisma napiše sto tisoč ljudi, bo delo opravljeno.
Tehnologija lajša naša življenja, vendar v naši družbi hkrati povzroča tudi izzive. Kako vidite vlogo tehnologije?
Nekateri se dandanes pritožujejo zaradi uporabe tehnologije, toda v resnici se pritožujejo zaradi lastnega kompulzivnega vedenja. Težava ni le v telefonih – naj gre za prehranjevanje, pitje ali kar koli drugega, s čimer ljudje začnejo in ne znajo nehati. S to kompulzivnostjo se moramo spopasti. Tehnologija nam je v velikansko pomoč – nihče se ne bi smel pritoževati nad njo. Tehnologija nas nikoli ne sili: "Uporabljaj me." Preprosto nam je na voljo. Uporabljajte jo v obsegu, ki je smiseln za vaše življenje. Družbena omrežja obstajajo, a samo od vas je odvisno, kako jih boste uporabljali. Na družbenih omrežjih se je zgodilo že mnogo čudovitih stvari, vendar jih moramo začeti uporabljati odgovorno. Kot sem že dejal, je telefon zelo močno orodje. Če ste dovolj odločeni in predani, lahko dosežete ves svet.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV