Finski raziskovalci so na podlagi ugotovljenega znižanja krvnega tlaka, utripa srca, manjše mišične napetosti ter nižje ravni stresnih hormonov med sprehodi v naravi razvili priporočila, da naj človek za dobro počutje preživi v bližnjem parku, gozdu ali divjini najmanj 15 do 45 minut na dan oziroma najmanj 5 ur mesečno, razlaga gozdna pedagoginja dr. Urša Vilhar z Gozdarskega inštituta Slovenije. 

A videti je, da v zadnjem času ljudje potrebujemo vedno več spodbude, da se odpravimo v naravo.  V hitro spreminjajočem se sodobnem svetu so človekova čutila izpostavljena številnim neustreznim dražljajem. V službah, vrtcih, šolah in vsakodnevnem življenju naše telo sprejema in obdeluje mnogo informacij, nujno potrebnih zato, da v urbanem okolju preživimo običajen dan. Tak način življenja lahko negativno vpliva na zdravje, pri otrocih pa se lahko preoblikuje tudi v razvojne motnje, opozarja dr. Vilharjeva. 

Narava ponuja številne blagodejne učinke za najmlajše in tudi za odrasle

Otrokom je treba omogočiti pestrost čutnih vtisov in aktivne izkušnje v naravi. Pri tem je vloga odraslega zgolj v usmerjanju, zgled za prijazno in prijetno komunikacijo ter zgled za spoštljiv odnos do narave in raziskovanja. Narava ponuja spokojnost in čas, da otroci odkrivajo stvari v lastnem tempu. Poleg tega jih svež zrak in igranje z vsem, kar narava lahko nudi, napolni z dodatno energijo. 

Lahko jih spodbuja pri raziskovanju, tveganju, igranju, učenju in še čem. Učitelji na podlagi konkretnega dela z otroki poročajo, da je med poukom v naravi nemalokrat prišlo do povsem nepričakovanega preskoka v razvoju otroka, ki ga verjetno v učilnici ne bi nikdar dosegli ali opazili. Hkrati ugotavljajo, da so ob tem, ko so pripravljali aktivnosti za otroke v naravi ter iskali prilagoditve in rešitve glede na sposobnosti in zmožnosti otrok, tudi sami pričeli bolj poglobljeno doživljati in opazovati naravo.

Obiski narave in gozda so zelo priporočljivi tudi za odrasle, izpostavlja Vilharjeva.  Človek se je celotno evolucijsko zgodovino namreč razvijal v naravi. Šele v zadnjih stoletjih smo se začeli stalno naseljevati v grajenem in oblikovanem okolju. Dolgo evolucijsko ozadje še vedno vpliva na delovanje naših možganov in pojasnjuje, zakaj se v naravi počutimo dobro, pojasnjuje gozdna pedagoginja. 

Kaj sploh je gozdna pedagogika?

Gre za enega izmed pristopov okoljske vzgoje, ki je povezan z gozdom in našim odnosom z njim. Gozdna pedagogika spodbuja in promovira gozd kot zdravo in inovativno učno okolje za učenje na prostem, pri tem pa uporablja aktivne izobraževalne metode, ki krepijo medsebojno sodelovanje otrok in spodbujajo njihovo znanje o trajnostnem razvoju.

Spoznavanje z naravnimi materiali, umetniško ustvarjanje, iskanje hrane, priprava domačih zdravil, krepitev gibalnih veščin ... Vse to so aktivnosti gozdne pedagogike. Pomemben je tudi pomen gozda na oblikovanje odnosa do narave in soljudi: spoznavanje zakonitosti narave in življenja nasploh, pomen raznolikosti, stalnega spreminjanja, minljivosti, medsebojno sodelovanje, pomoč, prijateljstvo, razloži dr. Vilharjeva. 

Preživljanje časa v naravi je za večino otrok danes vedno bolj omejeno ali celo ne obstaja, kar lahko vodi do pojava 'pomanjkanja narave'. Richard Louv, avtor knjig na to tematiko,  opozarja na dolgoročne posledice odtujenosti od narave za celotne generacije otrok, ki ne vidijo smisla v ohranjanju in varovanju narave, saj je ne poznajo in posledično tudi ne cenijo. Zaradi tega je igra ter pouk v naravi v vrtcih in šolah morda zadnja priložnost, da se naši otroci ponovno povežejo z naravo in da ustvarimo bodočo generacijo, ki bo naravo cenila in jo ohranjala, opozarja dr. Vilharjeva. 

Zakaj je pomembno, da se otroci seznanijo s tem ekosistemom, še posebej zdaj v času pretežno sedečega življenjskega sloga? Kot odgovarja sogovornica, je razvoj človeka tekom evolucije potekal v naravi, čemur sta prilagojena tako zgradba kot delovanje človekovih možganov, razlaga: "Naš živčni sistem se v 21. stoletju še vedno obnaša enako kot v preteklosti, saj so naša čutila bolj prilagojena na dražljaje iz narave kot iz urbanega okolja in naši možgani se na te dražljaje odzivajo pozitivno. V naravi se srčni utrip umiri, krvni tlak in vrednosti stresnih hormonov znižajo, prav tako raven sladkorja v krvi."

Skozi celotno evolucijsko obdobje se je človek učil na izkustven način, otroci pretežno skozi igro. Razvoj otroka na vseh področjih – kognitivnem, socialnem, čustvenem in motoričnem – poteka v naravi spontano, na maksimalni možni stopnji, seveda ob prosti igri, izkustvenem in situacijskem učenju ter gibanju, pojasnjuje. 

Narava je neprecenljivo terapevtsko in razvojno okolje

V zadnjih desetletjih nevroznanost dokazuje, da je narava neprecenljivo terapevtsko in razvojno okolje, ki spodbuja razvoj možganov, kar posledično krepi otrokove sposobnosti, je spomnila dr. Vilharjeva. Kot našteva, je pri otrocih, ki se redno igrajo v naravi, razvoj motoričnih veščin boljši, so manj bolni ter po bolezni hitreje okrevajo: "Raziskave o vplivu narave na neformalno znanje, kompetence in spretnosti otrok dokazujejo, da redne aktivnosti v naravi vplivajo na izboljšanje splošnega počutja otrok, večjo samostojnost, samozavest, boljše medsebojno sodelovanje, daljše obdobje pozornosti, idr."

Zdi se, da so koristi otroškega preživljanja časa v naravi, res številčne. Pri igri ali pouku v naravi otroci pridobivajo tudi znanje iz neposrednih izkušenj: spoznavajo živa bitja in okolja, v katerih živijo. Spoznavajo, da so živa bitja povezana med seboj in z okoljem. Razvijajo gibalne in funkcionalne sposobnosti, pridobivajo izkušnje, prevzemajo odgovornost zase in za druge, krepijo si samozaupanje, razvijajo pripravljenost na sodelovanje, odkrivajo samega sebe, razvijajo solidarnost, spodbujajo kreativnost in sposobnost improviziranja, razvijajo komunikacijske spretnosti, pojejo, ustvarjajo in si izmišljajo vzorce spremljav in zvočne vsebine, govorno nastopajo, se igrajo igre vlog, se učijo poslušati, odkrivajo konflikte in jih rešujejo. 

Kaj ugotavljajo raziskave?

Pedagogi so na podlagi raziskav o potrebi otrok po preživljanju časa v naravi razvili Piramido povezanosti z naravo, ki vključuje vsakodnevne stike z naravo, tedenske izlete, pa tudi občasne dolgotrajnejše bivanje v divjini. Tako nam vsakodnevni stiki z bližnjo naravo pomagajo prebroditi stres, se osrediniti, ublažiti duševno utrujenost (ptice, drevesa, vodometi, hišni ljubljenčki, rastline, pogled na košček sinjega neba, po zgledu narave urejeno okolje. Tedenski izleti v parke in sprehodi v gozdu, ob vodi, mirni kraji brez mestnega hrupa, so priporočeni vsaj eno uro na teden. Enkrat na leto, pa bi morali dobiti redkejše odmerke divjine v obliki več dni trajajoče odprave v neokrnjeno naravo. Ti pomagajo v kritičnih življenjskih obdobjih, po travmah, v burnem pubertetništvu, napolnijo človeka s spoštljivim čudenjem, povezanostjo z naravo in soljudmi, posameznik lažje (ponovno) najde svoj prostor pod soncem, je pojasnila dr. Vilharjeva. 

Kdaj naj se torej otroci odpravijo v gozd in zakaj je to blagodejno za njihov razvoj? 

Preživljanje časa v gozdu je mogoče in se priporoča celo leto. Tako otroci spoznavajo različne letne čase in prilagoditve narave na manj ugodne razmere. Navadijo se tudi pravilno obleči in se gibati v različnih vremenskih razmerah, pravi dr. Vilharjeva. 

Otroci lahko v jesenskem času opazujejo obarvanje ter odpadanje listja, priprave živali, rastlin in drugih bitij na zimski čas in tako razumejo cikle v naravi. Zelo priljubljene so igre z blatom in lužami, tuš iz jesenskega listja, nabiranje plodov in izdelovanje naravnih barvil iz njih, ustvarjenje z naravnimi materiali, itd. V zimskem času so odlične aktivnosti na temo, kako zimo preživijo živali in kako rastline, kako so se prilagodile na ta neugoden čas v letu. Otroci imajo zelo radi igre s snegom in ledom, kjer spoznavajo različna agregatna stanja vode in jih povežejo z umetniškim ustvarjanjem. Iskanje živalskih sledi, tipanje zimskega kožuha, hranjenje ptic, gradnja brlogov ...  pa so na primer aktivnosti, primerne za gozdno pedagogiko pozimi, pojasnjuje dr. Vilharjeva. 

Na Gozdarskem inštitutu Slovenije so v okviru Gozda eksperimentov izdali Priročnik za učenje in igro v gozdu. V njem je predstavljenih kar 38 zanimivih in zabavnih aktivnosti za spoznavanje in doživljanje gozda, ki smo jih preizkusili tudi v praksi. Aktivnosti so razdeljene na štiri poglavja: Drevesa, Gozdne živali, Voda in Genetska pestrost, vključujejo pa tudi navodila in smernice za izvedbo na več kot 100 straneh. Avtorji knjige smo raziskovalci, ki se pri vsakodnevnem delu ukvarjamo z različnimi raziskavami o gozdovih, gozdarstvu in okolju. Hkrati pa želimo znanost približati mladim, zato razvijamo inovativne pristope gozdne pedagogike in promocije gozdarske znanosti, pojasnjuje. Elektronska različica je tudi prosto dostopna na spletu.