Veličastne morske želve se potem, ko se izvalijo, podajo na potovanje daleč stran od doma. Po približno 25 letih, ko so pripravljene na razmnoževanje, se vrnejo na isto mesto, kjer so začele svojo življenjsko pot, da bi izvalile svoja jajca. A preživel bo le en mladič od milijona. Ostalim bodo pot do življenja prekrižali plenilci, podnebne spremembe, onesnaženje in človek. Na Zakintosu, ki je posejan z gnezdi glavate karate, je turizem resna grožnja tej starodavni vrsti, saj na plažah, kjer želve odlagajo svoja jajca, počitnikujejo turisti. Ena izmed glavnih turističnih atrakcij je prevečkrat (pre)glasno opazovanje želv, ko nekatera plovila med seboj kar tekmujejo, katero se bo bolj približalo živali, da jih bodo turisti videli čim bolj od blizu. A živalim to lahko povzroča stres, če pa se samica preveč prestraši, lahko celo izgubi jajca. 

Sedem vrst morskih želv po več kot 100 milijonih let še vedno plava v oceanih našega planeta. Ena izmed njih je želva kareta, ki je simbol sredozemskega in grškega morja. V Grčiji namreč najdemo približno 60 % gnezdišč te vrste v Sredozemlju in dve najpomembnejši gnezditveni mesti najdemo na Zakintosu in zahodnem Peloponezu. 

Kot pripoveduje Charikleia Minotou iz WWF Grčija, je glavata kareta redna prebivalka otoka Zakitnos že od 18. stoletja.  V poznih 80. pa je turistični razvoj zaliva Laganas začel postajati resnična grožnja za to pomembno žival in njene habitate. Šest plaž v laganaškem zalivu vsako leto namreč beleži znatno število gnezd, zato je prav to območje eno najpomembnejših habitatov glavate karete v Sredozemlju in na svetu. 

Mladič glavate karete spolno zrelost doseže približno po 25 letih. V tem obdobju potuje po številnih območjih in ko je pripravljen na razmnoževanje, se vrne na plažo, kjer se je izvalil, da bi tudi sam nadaljeval vrsto. A kot pove Minotoujeva, bo na žalost preživel le en mladič na milijon. Pot do svobode mladičem preprečijo različni razlogi, kot so plenilci, podnebne spremembe, onesnaževanje, uničevanje habitatov, vrtanje nafte, plastični odpadki, ki jih zamenjajo za hrano. 

Pritisk na glavate karete ogromen 

A ena izmed večjih groženj glavatim karetam je, nihče drug kot, človek. Zakintos je turistično izredno obremenjen otok in poleti morajo turisti in živali deliti isto življenjsko območje. Domačini tako na vsakem koraku ponujajo številne izlete, na katerih radovednim turistom omogočijo, da srečajo glavato kareto. Nekateri se trudijo spoštovati njeno življenjsko okolje, medtem ko nekatera plovila navijajo glasno glasbo  in se morskim želvam približajo nevarno blizu. S tem lahko živalim povzročijo stres, ki nanje deluje zelo slabo. Samica lahko namreč od strahu v vodo izpusti jajce. Kot pravi Minotoujeva, je zato, da človeška pristnost ne bi povzročala stresa živalim, nujno potrebno sožitje, a pritisk je na območjih množičnega turizma, kot je Laganas, ogromen. "Kljub dejstvu, da je območje označeno kot Nacionalni morski park in zakonodaja postavlja jasna pravila sobivanja ljudi in divjih živali, implementacija te zakonodaje ni najbolj uspešna." 

Glasen 'lov' na želve: vsako leto zabeležijo vrsto kršitev

Kot ponazarja, številna plovila ponujajo izlete za opazovanje morskih želv in mnoga od njih ne upoštevajo obstoječega kodeksa ravnanja za opazovanje morskih želv. Vsako poletje  tako zabeležijo veliko število tovrstnih kršitev, ki ogrožajo obstoj glavate karate na otoku. Kot našteva, plovila pogosto ne upoštevajo predpisanih razdalj, časa opazovanja in omejitve števila plovil, ki so dovoljena okoli želve. Poleg tega se mnogokrat ne držijo omejitve hitrosti, kar želvam povzroča stres in želve, ki nimajo dovolj časa, da bi se potopile dovolj globoko in umaknile, lahko tudi poškoduje. 

Turisti, ki jih lokalni ponudniki bombardirajo z akcijskimi ponudbami za opazovanje želv, naj se zato dobro pozanimajo o tem, na kakšen izlet se bodo odpravili. Kot poudarja Minotoujeva, je odgovorno opazovanje morskih želv sicer mogoče, če kapitan plovila upošteva zakonodajo in kodeks ravnanja za opazovanje morskih želv. Poleg tega živali ni dovoljeno hraniti, ali se je dotikati in vznemirjati.

V zalivu Laganas je precejšen izziv, kako zagotoviti, da človek in morska želva poleti plavata in delita isto morsko območje ter spoštljivo živita skupaj. Kot izpostavlja, moramo vrste, habitate, biotsko raznovrstnost spoštovati tudi na počitnicah, saj je vse to pravzaprav del nas: "Med počitnicami zato uživajo, a se zavedajmo, da moramo ekosisteteme varovati, ne glede na to, kje smo, da bi naslednjim generacijam omogočili zdravo okolje. Morske želve in njeni habitati nas potrebujejo za zagotavljanje dobrega okoljskega stanja, seveda pa potrebujemo tudi zdrave ekosisteme za naše zdravo in uravnoteženo življenje."