Pedalini samevajo na kopnem, daleč od roba jezera. Okoli polotoka Sirmione so razgaljene bele skale, ki jih v normalnih pogojih prekriva voda. Na njih se sprehajajo in pozirajo turisti, ki prizore primerjajo s površjem Lune. Pomanjkanje padavin, hudi vročinski valovi in posledična suša je namreč botrovala najnižji gladini Gardskega jezera v zadnjih 15 letih. 

Največje italijansko jezero, ki je tudi ena pomembnejših turističnih destinacij na severu države, namreč deli usodo številnih drugih jezer in rek po Evropi, kjer več mesecev ni bilo večjih padavin. 

"Trenutno smo 30 centimetrov nad (referenčno) hidrografsko ravnjo," je za AFP pojasnil Gianluca Ginepro, vodja zavoda za promocijo Gardskega jezera Garda Unico. Povprečje za ta letni čas je med 80 in 100 centimetrov. 

A čeprav so trenutno prizori določenih delov jezera resnično osupljivi, pa to ni najnižja gladina v zgodovini. Leta 2007 so se po uradnih podatkih ravni jezera znižale na 9,9 centimetrov nad hidrografsko ravnjo.

"Na to moramo biti pozorni, čeprav trenutna situacija z vidika uporabe jezera za surfanje ali jadranje ni problematična," pravi Ginepro. Sušne razmere prav tako niso ohromile turizma, ki kljub vsemu cveti. So pa v skrbeh kmetje, saj se je zmanjšala možnost zagotavljanja vode za kmetijstvo. 

Italijo je prizadela najhujša suša v zadnjih 70 letih. Kmetje se s pomanjkanjem vode spopadajo tudi na območju Padske nižine, ki se razteza čez severno Italijo. Reka Pad, najdaljša italijanska reka, je namreč prav tako v letošnjem poletju dosegla zgodovinske minimume. 

Suša prizadela tudi znana švicarska jezera

Gladina nekaterih najbolj znanih švicarskih jezer - Bodensko, Lugansko, Luzernsko in Walensko jezero - je po letošnjem sušnem letu v avgustu najnižja, odkar izvajajo meritve, so opozorili na švicarskem ministrstvu za okolje. Prav tako pretok reke Ren, ki izvira v švicarskih Alpah, v avgustu ni bil še nikoli tako majhen.

Michele Oberhansli z oddelka za hidrologijo švicarskega zveznega urada za okolje je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala, da so gladine jezer v Švici nizke zlasti na osrednji planoti in v južnem delu Ticina, najjužnejšega kantona v državi.

Razlog je letošnje pomanjkanje padavin, ki je, tako kot številne druge evropske države, prizadelo tudi Švico. Vlažnost tal je po vsej Švici upadla, suša je prizadela gozdove in kmetijstvo, je dodala.

Na Bodenskem, Luganskem, Luzernskem in Walenskem jezeru so v avgustu izmerili najnižjo gladino, odkar izvajajo meritve. Jezeri Zug in Maggiore pa imata "vrednosti precej pod povprečjem", je dodala. Tudi gladine drugih večjih švicarskih jezer so pod dolgoletnim povprečjem.

Številne švicarske reke medtem prav tako beležijo majhen pretok. Kot je povedala hidrologinja Oberhansli, v avgustu od začetka meritev pretok rek Reuss in Ren še nikoli ni bil tako majhen. Ocenila je, da bi moral dež v prihodnjih dneh nekoliko ublažiti nizek vodostaj in sušo, vendar še ne bo zadostoval za olajšanje razmer.

Po suhi zimi so bili poletni vročinski valovi, ki so prizadeli Evropo, katastrofalni tudi za švicarske alpske ledenike, ki se pospešeno talijo. Plast ledu, ki je bila še leta 2012 debela 15 metrov, je tako prekrivala švicarski gorski prelaz Tsanfleuron med dvema ledenikoma vsaj od rimske dobe. Toda večina ga je pošla in led na prelazu se bo popolnoma stopil do konca septembra, so prejšnji teden sporočili z lokalnega smučišča.

Najhujša suša v Evropi v zadnjih 500 letih?

Od presušenih rezervoarjev v Španiji do upadanja gladine na glavnih vodnih "arterijah", kot so Donava, Ren in Pad. Izjemna suša je prizadela skoraj polovico evropske celine, njene posledice pa čutijo tako kmetje na svojih njivah, marsikje pa zaradi redukcij vode tudi občani. Zaradi suhe vegetacije je marsikje povečana požarna ogroženost, številna območja se borijo z gozdnimi požari, ogrožene so tudi številne vodne vrste. 

Z izjemno krajših neviht in ploh v večini zahodne, osrednje in južne Evrope namreč že skoraj dva meseca ni bilo obilnejših padavin. Sušnemu obdobju pa še ni videti konca in nekateri strokovnjaki že napovedujejo, da bi letos v Evropi lahko zabeležili najhujšo sušo v zadnjih 500 letih. 

Leta 2018 smo zabeležili ekstremno sušo, ki ji ni bilo primere v zadnjih 500 letih. "Vendar letos, mislim, da je resnično še hujša," pravi Andrea Toreti, raziskovalec z Evropskega observatorija za sušo. 

A ne le Evropo, suša med drugim pesti tudi Vzhodno Afriko, zahod ZDA, sever Mehike in dele Azije.