Sodelavka Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo Instituta Jožef Stefan, prof. dr. Maja Ponikvar - Svet, je skupaj z raziskovalci z različnih institucij obravnavala učinke fluoridnega iona in organofluorovih spojin na zdravje ljudi in okolje, ugotovitve pa – z izjemo dejstva, da ima fluorid zaščitni učinek pred kariesom – niso spodbudne, so sporočili z Instituta Jožef Stefan (IJS).  Članek 'Chemical Aspects of Human and Environmental Overload with Fluorine – Kemijski vidiki preobremenitve človeka in okolja s fluorom' je bil objavljen v prestižni reviji Chemical Reviews z IF 54.

Povečana uporaba flouridnih zdravil in agrokemikalij

Fluorid se nahaja v vodi, hrani, prehranskih nadomestilih s fluoridom in izdelkih za nego zob in ustne votline. Spojine s fluorom pa najdemo tudi v različnih farmacevtskih izdelkih, agrokemikalijah in materialih.  Med letoma 2010 in 2016 se je povečala uporaba fluoriranih zdravil in agrokemikalij: 25–30 % novih zdravil in 75 % herbicidov so bile fluoromolekule. V industriji in gospodinjstvih je zelo razširjena uporaba teflona (polimer tetrafluroetilena) in drugih fluoropolimerov, fluorirani ogljikovodiki (HFCs) se uporabljajo kot hladilna sredstva. 

Organfluorove spojine so se pogosto uporabljale, še preden smo dobro poznali njihov vpliv na okolje in toksičnost. Zato je vedno pomembnejše postajalo tudi razumevanje bioloških dejavnosti, presnove, razgradnje in morebitnih nevarnosti takšnih snovi za okolje.  Preučevanje učinkov snovi, ki vsebujejo fluor, na biosfero in okolje je razkrilo kar nekaj neprijetnih presenečenj. 

Škodljivi učinki na okolje: Najobstojnejše kemikalije, s katerimi se srečujemo danes

Kot je pojasnila dr. Ponikvar - Svet, okolje obremenjuje več različnih skupin spojin, ki vsebujejo fluor.  Med prve sodijo spojine, ki uničujejo ozonsko plast, kot so na primer klorofluoroogljikovodiki (CFC). Po drugi strani je žveplov heksafluorid (SF6) izredno obstojen toplogredni plin. Druga skupina so PFAS (perfluoroalkilirane spojine), v katero sodijo organske spojine z večjim številom fluorovih atomov.

 Perfluorooktansulfonska kislina (PFOS – perfluorooctanesulfonic acid) in perfluorooktanojska kislina (PFOA – perfluorooctanoic acid) sta se med drugim uporabljali kot površinsko aktivni snovi, v protipožarnih penah in kot dodatek pri izdelavi številnih materialov, pa tudi pri proizvodnji politetrafluoroetilena (na primer teflona), poliviniliden fluorida in fluoroelastomerov. 

Zaradi škodljivih učinkov sta bili postopno ukinjeni. A kot opozarja dr. Ponikvar - Svet , so bili derivati C-8 tako široko uporabljeni in v okolju tako stabilni, da so prisotni še danes. Nekateri znanstveniki trdijo, da so to "najobstojnejše kemikalije, s katerimi se srečujemo danes". Tretja skupina so ostale organofluorove spojine, pri presnovi katerih nastajajo snovi, ki vsebujejo fluorid ali izjemo strupen fluoroacetat.

Kakšen je vpliv na zdravje človeka? 

Edini dobro opredeljeni koristni učinek fluorida na zdravje ljudi je zaščitni učinek pred kariesom, vendar je meja med koristnimi in škodljivimi učinki tanka, svarijo raziskovalci. Fluor v obliki fluorida ima namreč lahko pri prekomernih kroničnih vnosih številne stranske učinke, ki med drugimi vključujejo zobno fluorozo pri otrocih ter kostno fluorozo pri odraslih in otrocih, učinke na gastrointestinalni sistem, ledvice, jetra, kardiovaskularni sistem, ščitnico, centralni živčni sistem, češariko in sposobnost razmnoževanja, je pojasnila sogovornica.  

Kot je izpostavila, so v epidemioloških raziskavah, ki so ji opravili pred več kot osmimi desetletji, zasledovali odvisnost pojavnosti zobne gnilobe ali zobne fluoroze od vsebnosti fluorida v pitni vodi, niso pa se ukvarjali z drugimi možnimi stranskimi učinki: "Ugotovitve so nato ’prevedli’ v primeren dnevni vnos fluorida iz vseh virov, ki naj bi bil 0,05 mg/kg telesne teže/dan. Poleg empiričnih izkušenj imajo te raziskave še dandanes izjemno velik pomen in so osnova za fluoridiranje vode v nekaterih državah. Ob tem je zanimivo, da podatkov, ki bi omogočali oceno priporočenega dnevnega vnosa fluorida (RDA –  Recommended Daily Allowance), ni dovolj", opozarja. 

Naravne organofluorove spojine so izjemno redke, na trgu pa je ogromno zdravil, ki so organofluorove molekule. Ne glede na to, da naj bi bili stranski učinki teh zdravil dobro raziskani, pa ne vemo, kakšen je učinek presnovnih produktov, ki so obstojna organska onesnaževala, na okolje in prehranske verige. 

Raziskave, ki bi se osredotočale na vnos fluora in možne stranske učinke, so navadno starejšega datuma, rezultate pa je med seboj težko primerjati, saj niso pridobljeni z uporabo standardnih metod, je še poudarila dr. Ponikvar - Svet. 

Bi torej morali nehati uporabljati zobne kreme in  izdelke, ki vsebujejo flouride? 

Kot odgovarja dr. Ponikvar - Svet, so raziskave, v katerih so preučevali stranske učinke fluora na zdravje ljudi, redke in precej nesistematične: "Ustrezne zaključke je težko podati, saj povezava ni nujno vzrok ('correlation is not necessarily causation'). Poleg tega imajo pri toksičnosti fluora pomembno vlogo še genetski in okoljski dejavniki. Dejstvo pa je, da so v številnih raziskavah poročali o stranskih učinkih, ki bi jih lahko pripisali fluoridu. Veliko težavo predstavljajo tudi analizne metode, saj so meje zaznavnosti relativno visoke v primerjavi z mejami zaznavnosti za nekatere druge elemente oziroma zvrsti." Nenazadnje je težava tudi v tem, da je fluor prisoten povsod in da okolja in hrane brez fluora ni. Zato ne vemo, kako bi se organizem v takšnih razmerah odzival, še dodaja. 

Bi morali zmanjšati uporabo tovrstnih izdelkov? Na kaj moramo biti pozorni?

Najpogostejši viri emisij so CFC-ji (klorofluoroogljikovodiki), ki so bili sicer nadomeščeni, vendar so v okolju še vedno prisotni, toplogredni plini (HFC, SF6), zobne paste, fluoridirana pitna voda, fluoridirana sol, fluropolimeri, dodatki s fluoridom in PFAS, našteje dr. Ponikvar - Svet.  Kako torej presoditi, ali bi uporabili izdelek s flouridom ali ne? 

Kot pojasnjuje sogovornica, o omejevanju vnosa fluora težko govorimo, saj je ta prisoten povsod okoli nas in se mu težko izognemo. V Sloveniji in tudi v večini Evrope pitna voda sicer ni fluoridirana. Zato moramo biti previdni predvsem pri otrocih do 6. leta starosti, ki imajo slabo razvit požiralni refleks. Zobe naj si umivajo s priporočeno količino zobne paste, to je v velikosti graha, ob prisotnosti odrasle osebe. Paziti velja pri pitju pravega čaja. Slabši čaji imajo lahko znatne koncentracije fluorida. Precej fluorida imajo lahko tudi nekatera superživila in morska hrana. Glede zdravil, ki vsebujejo fluoromolekule, je težko podati pravi odgovor. Vprašanje je, ali primerna nadomestila brez fluora sploh obstajajo, opozarja. 

Okoljske in zdravstvene politike so se v zvezi s spojinami, ki vsebujejo fluor, osredotočale predvsem na omejevanje emisij iz industrije aluminija, prepoved CFC-jev in fluoridiranje pitne vode v skladu s smernicami: "CFC-je so nadomestili z lažje razgradljivimi HFC-ji, vendar so v okolju še vedno prisotni. Glede organofluorovih spojin bi si morali prizadevati za natančno preučevanje presnove različnih zvrsti in spojin, ki vsebujejo fluor, da bi ugotovili, katere so tiste, ki ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi in okolje, in katere so problematične. Prvi koraki so že bili narejeni. PFAS-e so nadomestili s spojinami s krajšimi verigami, saj naj bi bili manj škodljivi za okolje in zdravje ljudi. Vendar so bili derivati C-8 tako široko uporabljeni in v okolju tako stabilni, da so prisotni še danes. Nekateri znanstveniki trdijo, da so to najobstojnejše kemikalije, s katerimi se srečujemo danes."