"Ljudje zaradi podnebnih sprememb izgubljajo svoje domove, sredstva za preživetje, svojo zgodovino. Obale in otoki se potapljajo," za Sky News pripoveduje podnebna aktivistka Vanessa Nakate. Kot kaže analiza 173 držav, ki so jo izvedli na Mednarodnem inštitutu za okolje in razvoj (IIED), države v razvoju, ki so najbolj ogrožene zaradi podnebnih sprememb, proizvedejo najmanj emisij na svetu, medtem ko najmanjše tveganje nosijo razvite države, kot so Luksemburg, Švica in Irska.

Vprašanje kompenzacije oziroma nadomestila revnejšim državam v razvoju je že dolgo predmet razprav Združenih narodov. Upi, da se bodo države na COP27, kjer se te dni mudijo svetovni voditelji, le dogovorile o plačilu nadomestila državam v razvoju, so visoki. Dolga leta so se bogatejše države upirale priznavanju potrebe za kompenzacijo državam v razvoju. Leta 2009 se je koalicija gospodarsko razvitih držav, med njimi ZDA, Francija, Nemčija in Združeno kraljestvo, le zavezala, da bo državam v razvoju, ki so jih prizadele podnebne spremembe, do leta 2020 namenila 100 milijard dolarjev (101 milijardo evrov) letno. Te obljube niso izpolnili in države v razvoju zdaj pozivajo  bogate države, da izpolnijo desetletje staro obljubo in da znesek še povečajo, piše EuroNews. 

Vprašanje preprečevanja, zmanjševanja in odpravljanja izgub in škod prelomno vprašanje na COP26 

Diouf Sarr, predsedujoča pogajalske skupine 46 najmanj razvitih držav na COP27, je za Sky News poudarila, da so razvite države trdile, da se države v razvoju lahko preprosto prilagodijo podnebnim posledicam, kot so suša, dvig morske gladine, poplave itd. A to je daleč od resnice. "Prilagajamo se, a nismo v redu," je dodala Diouf Sarr, ki poudarja, da tega vprašanja ni več mogoče prezreti in da sicer vedno bolj opažajo pripravljenost, da se s tem vprašanjem spopadejo. "Naš prispevek h podnebnim spremembam je zanemarljiv, vendar nas njihovi vplivi najprej in najbolj prizadenejo. In vsak vpliv poslabša obstoječe razvojne izzive," je opozorila Madeleine Diouf Sarr. To, da se bo t. i. koncept financiranja izgube in škode zaradi podnebnih sprememb verjetno prvič znašel na uradnem dnevnem redu na konferenci UN COP, označuje za pomembno prelomnico. 

Vprašanje preprečevanja, zmanjševanja in odpravljanja izgub in škod, povezanih s podnebnimi spremembami, bo eno izmed ključnih tem na COP27, so ob začetku konference sporočili tudi z našega Ministrstva za okolje in prostor.  Egipt je kot predsedujoči COP27 namreč napovedal, da bo ena izmed njihovih prioritet področje podnebnega financiranja. V ospredju bo tako predvsem mobilizacija finančnih virov za doseganje kolektivnega finančnega cilja, to je 100 milijard dolarjev letno (približno 100 milijard evrov) za podnebne ukrepe v državah v razvoju. 

To ni denar za pomoč Afriki, ampak denar, s katerim bomo pomagali sebi 

"Svetovni voditelji pravijo, da potrebujejo več časa za pogovor o tem, kaj lahko storijo. A otroci, ki v Afriki stradajo, nimajo več časa za pogovor," je za SkyNews izpostavila Nakatejeva. Kot je za naš portal že pred lanskoletnim COP26 v Glasgowu izpostavila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj,  je dogovor o skladu za revnejše države izredno pomemben. Kot je poudarila, nanj nikakor ne smemo gledati zgolj kot na pomoč ljudem v Afriki, ampak kot na investicijo vase. V našem interesu je, da Afrika dobi zeleno energijo – če se bo namreč ta začela ogrevati na fosilna goriva, bomo pogubljeni, je posvarila: "Po covidu so bile iz žepov potegnjene milijarde, tega sklada nismo mogli napolniti. Ta denar pa je izjemno pomemben. Afrika je še vedno brez elektrike in na začetku neke nove dobe. Še kako v našem interesu je, da dobi čisto energijo, da se ne bo začela ogrevati na premog. Če se bo to zgodilo, bomo mi obsojeni na konec. To torej ni denar, s katerim bomo pomagali ljudem v Afriki, nasprotno, ta denar vlagamo v lastno prihodnost. Drugi del denarja, ki ga mora dati Zahod, pa je za prilagajanje, da ne bomo imeli pet milijonov podnebnih beguncev na leto. Ta denar gre kmetijstvu za pomoč pri prilagajanju, da ljudje ostanejo tam, kjer so. S tem denarjem torej spet rešujemo sebe in nanj nikakor ne smemo gledati kot na podarjeni denar, saj ga bo zahodni svet še kako dobro investiral vase."   

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je to vprašanje označil za ključni preizkus tega, kako resno vlade jemljejo vse večji podnebni davek za najbolj ranljive države. Kot piše SkyNews, države v razvoju postajajo vedno bolj jezne, saj vedno močneje občutijo smrtonosne posledice podnebnih sprememb na lastni koži. Kot poudarjajo, COP27 ne more biti uspešen brez novega in dodatnega denarja za prilagajanje in povrnitev škode podnebnih sprememb. 

Evropa je to poletje resnost podnebnih sprememb občutila tudi na lastni koži. Poletje so zaznamovali goltajoči divji požari in uničujoča suša. Danska je letos septembra postala prva država, ki je za posledice podnebnih sprememb revnejšim državam namenila 100 milijonov danskih kron, približno 13 milijonov evrov nadomestila. A to ni niti kaplja v morje, opozarjajo države v razvoju. Neprijetna resnica je, da počasneje kot bogati del sveta zmanjšuje svoje emisije, vedno hujše bodo posledice podnebnih sprememb in vedno glasnejši bodo pozivi k nadomestilom za povrnitev škode. 

Spomnimo 

Poudarek letošnjega zasedanja COP bo na izvajanju ukrepov, tako na področju blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe kot tudi glede podnebnega financiranja. Na področju blaženja podnebnih sprememb se bodo nadaljevala pogajanja glede vsebine Delovnega programa za blaženje (angleško Mitigation Work Program). Opravljen bo pregled posodobljenih in okrepljenih ciljev zmanjšanja emisij oziroma nacionalno določenih prispevkov ter dolgoročnih podnebnih strategij, in sicer skladno s pozivom iz krovnih sklepov lanskoletnega zasedanja COP26 v Glasgowu. Sklep narekuje prednostno ukrepanje za zmanjševanje emisij v kritičnem desetletju do leta 2030. Glede prilagajanja na podnebne spremembe bo prioriteta dogovor o procesu določitve globalnega cilja za prilagajanje (angleško Global Goal on Adaptation). Vprašanje preprečevanja, zmanjševanja in odpravljanja izgub in škod, povezanih s podnebnimi spremembami, bo eno izmed ključnih tem na COP27, so ob začetku konference sporočili z Ministrstva za okolje in prostor.