Pred nekaj več kot dvema letoma je španski energetski velikan Repsol pred obalo Peruja izlil 12.000 sodov nafte. Onesnaženo območje je veliko približno kot Pariz. Okoljska katastrofa je opustošila morsko življenje in ogrozila življenje lokalne skupnosti. Ta primer je še en dokaz trajne škode, ki jo lahko povzroči malomarnost podjetij, ponazarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. 

Z namenom preprečevanja korporativnih zlorab, kot je bil takšen izliv nafte v Peruju, so ministri EU v petek, 24. 5. 2024, glasovali za. S tem so dokončno potrdili Direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti (CSDDD).  Miguel Lévano iz organizacije Oxfam Perú pojasnjuje, da je močan zakon ključnega pomena za zagotovitev dostopa do pravnih sredstev za žrtve in odgovarjanje podjetij za škodo, ki jo povzročijo. Med drugim vključuje tudi morebitno odškodnino za tiste, ki jih je prizadelo razlitje Repsolove nafte.

"Nedavno sprejeta direktiva EU o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti predstavlja potencialno prelomnico pri odgovornosti podjetij za preprečevanje takšnih tragedij ne le v Evropi, temveč tudi pri svojem poslovanju v državah globalnega juga," so optimistični pri Focusu. "To predstavlja pomemben korak k odgovornosti podjetij za kršitve človekovih pravic in okoljsko škodo, ki je posledica korporativnih zlorab. Zakonodaja bo vplivala na deležnike v celotnih globalnih vrednostnih verigah – vključno z upravičenci, kot so delavci in delavke, kmetje in dobavitelji. Ti so pogoste žrtve zlorabe moči s strani močnih korporacij, ki ostajajo nekaznovane," poudarjajo v Focusu.

Okoljevarstveniki: v zakonu pomanjkljivosti 

A kljub napredku ima zakon resne pomanjkljivosti, ocenjujejo v društvu za sonaraven razvoj Focus. Vanj denimo ni vključena celotna vrednostna veriga, obseg zaščitenih pravic pa ni tako širok, kot bi moral biti. Da bi resnično preprečili škodo, bi morale države EU te vidike okrepiti pri prenosu direktive v nacionalno zakonodajo. Poskrbeti morajo, da bodo orodja in ukrepi praktična za podjetja in organe pregona ter na koncu učinkovita pri zaščiti ljudi in planeta, kar je osnovni namen direktive, opozarjajo pri Focusu.  

A kot izpostavlja Nele Meyer, direktorica Evropske koalicije za korporativno pravičnost, je kljub pomanjkljivostim jasno sporočilo direktiv: "Evropa ne bo več dopuščala ustvarjanja dobička na račun ljudi in planeta. To je zmaga za številne delavce, delavke in skupnosti, ki se že leta borijo za spoštovanje človekovih pravic in okolja s strani podjetij. Vendar si ne smemo zatiskati oči; pravi preizkus bo kakovost izvajanja teh pravil s strani držav članic EU ter odpravljanje obstoječih vrzeli." 

Danilo Chammas, odvetnik za človekove pravice, ki zastopa žrtve sesutja jezu Brumadinho v Braziliji, poudarja pomen direktive: "Civilna odgovornost in sankcije bodo končno prinesle odgovornost podjetij v Evropi, ki ne bodo izpolnila svojih obveznosti glede potrebne skrbnosti. To je velika zmaga za žrtve, ki že dolgo trpijo posledice nekaznovanosti podjetij."

 Uspeh pa je odvisen od več kot le besed na papirju, pozivajo v Focusu: "Čeprav je to pomemben mejnik, lahko države EU storijo več, kot je zapisano v direktivi. Za dosego pomembnega vpliva morajo države članice zagotoviti močno nacionalno zakonodajo z učinkovitimi sankcijami – formalno izpolnjevanje zahtev ne bo zadostovalo. Dodeliti morajo ustrezna sredstva za izvajanje zakonodaje in zagotoviti učinkovito implementacijo, ki bo dosegla odgovornost korporacij za svoje negativne vplive. To bo pravi preizkus zavezanosti EU k odgovornosti podjetij in doseganju pravičnosti. 

Kaj prinaša direktiva? 

Kot so pojasnili v Svetu Evropske Unije, sprejeta direktiva uvaja obveznosti za velika podjetja v zvezi z negativnimi vplivi njihovih dejavnosti na človekove pravice in varstvo okolja. Določa tudi odgovornosti, povezane s temi obveznostmi. Pravila se ne nanašajo le na poslovanje podjetij, ampak tudi na dejavnosti njihovih hčerinskih družb in poslovnih partnerjev v verigi dejavnosti podjetij: "Velika podjetja morajo prevzeti svojo odgovornost pri prehodu na bolj zeleno gospodarstvo in večjo socialno pravičnost. Z direktivo o skrbnem pregledu v podjetjih glede trajnosti bomo lahko sankcionirali akterje, ki kršijo svoje obveznosti. To je konkreten in pomemben korak k izboljšanju življenjskega prostora za vse."

Direktiva bo, kot pojasnjujejo, vplivala na podjetja z več kot 1000 zaposlenimi in s prometom več kot 450 milijonov evrov na njihove dejavnosti, vse od proizvodnje blaga ali opravljanja storitev višje v verigi do distribucije, prevoza ali skladiščenja izdelkov nižje v verigi. Podjetja, na katera bo vplivala danes sprejeta zakonodaja, bodo morala za spremljanje, preprečevanje ali odpravljanje škode v zvezi s človekovimi pravicami ali okoljem, opredeljene v direktivi, sprejeti in izvajati sistem, ki temelji na tveganju.

Podjetja bodo morala zagotoviti spoštovanje človekovih pravic 

Podjetja morajo v skladu z direktivo v svoji verigi dejavnosti zagotoviti spoštovanje človekovih pravic in okoljskih obveznosti. Če se ugotovi kršitev teh obveznosti, bodo morala podjetja sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje, ublažitev, odpravo ali čim večje zmanjšanje negativnih vplivov, ki izhajajo iz njihovega lastnega poslovanja ter poslovanja njihovih hčerinskih družb in poslovnih partnerjev v njihovi verigi dejavnosti. Podjetja so lahko spoznana za odgovorna za povzročeno škodo in bodo morala poskrbeti za polno odškodnino. Podjetja, ki jih zadeva direktiva, bodo morala sprejeti tudi načrt za podnebni prehod v skladu s Pariškim sporazumom in ga izvajati. 

Kaj sledi? Ko bosta direktivo podpisala predsednica Evropskega parlamenta in predsednik ali predsednica Sveta, bo objavljena v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa bo začela dvajseti dan po objavi. Države članice bodo imele na voljo dve leti, da uvedejo predpise in upravne postopke za uskladitev s tem pravnim besedilom. Direktiva se bo začela uporabljati glede na velikost podjetij v skladu z naslednjim časovnim okvirom: tri leta po začetku veljavnosti direktive za podjetja z več kot 5000 zaposlenimi in 1500 milijoni evrov prometa; štiri leta po začetku veljavnosti direktive za podjetja z več kot 3000 zaposlenimi in 900 milijoni evrov prometa; pet let po začetku veljavnosti direktive za podjetja z več kot 1000 zaposlenimi in 450 milijoni evrov prometa, so še zapisali v Svetu EU.