Delta reke Nil je ena izmed najbolj ranljivih točk za posledice podnebnih sprememb na svetu, kaže poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe Združenih narodov iz leta 2007. Novinarji AP so se pogovarjali s številnimi kmetovalci, ribiči in prebivalci v ranljivih vaseh v delti reke Nil. Že več generacij opažajo posledice podnebnih sprememb, največjo težavo v tem trenutku pa jim predstavlja prav naraščajoča morska gladina. 26-letni kmetovalec Hamdy Salah pripoveduje, da se je način kmetovanja drastično spremenil. Nekoč so gojili celo paleto pridelkov od paradižnikov, jajčevcev, buč in ostalo zelenjavo. Zdaj večinoma uspevajo mango in citrusi, ki niso tako občutljivi na sol. Kot pove, so poskusili zasaditi drugo sadno drevje, kot so na primer jabolka, a je slana voda uničila korenine. 

V Egiptu, kjer se letos odvija mednarodna podnebna konferenca COP27, učinek podnebnih sprememb kmetje tako že dlje časa občutijo na lastni koži. Sol namreč najeda oziroma razjeda korenine pridelkov na njihovih poljih, ki postajajo vedno bolj nerodovitna. Globoko v žep morajo seči, da s tovornjaki pripeljejo ogromne količine zemlje. Na ta način poskušajo svoje pridelke zaščititi pred soljo, ki je v tleh kmetijskih zemljišč pristala zaradi dvigovanja morske gladine. In razmere se kljub prizadevanjem zaostrujejo. Tudi vozniki lahko posledice naraščanja morske gladine vidijo na lastne oči. Kot pripovedujejo za AP, se morje vedno večkrat razlije na cestišča. Vsako zimo dele ključne mednarodne avtoceste, ki poteka vzdolž egiptovske obale, poplavi voda, opažajo. 

Egipt prispeva le 0,6 odstotkov emisij ogljikovega dioksida, a je med najbolj ranljivimi zaradi podnebnih sprememb 

Oblasti in prebivalce zelo skrbi dogajanje v delti reke Nil, ki je že tisočletja znana po rodovitni prsti in je ključna za preživetje države. Prebivalci upajo na mednarodno pomoč pri soočanju s posledicami podnebnih sprememb. Čeprav Egipt prispeva le 0,6 svetovnih izpustov ogljikovega dioksida, je ena najbolj ranljivih držav za posledice podnebnih sprememb, pri tem pa je najbolj ogrožena prav kmetijsko-predelovalna prehranska veriga, svari Abdel Monem iz Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Delta reke Nil je gosto poseljena in je dom za približno 40 odstotkov prebivalcev Egipta, od nje je odvisna polovica gospodarstva države, poudarja AP.  Že od nekdaj je bilo območje ključno za prehrano in preživetje prebivalstva. Kmetije in ribiči na tem območju pomagajo nahraniti državo in pridelujejo izdelke za izvoz. A vse to vedno bolj ogrožajo podnebne spremembe. Četrtina delte leži na morski gladini ali pod njo. Povečanje morske gladine po najbolj črnem scenariju ZN bi lahko do leta 2100 premaknilo obalo za več kilometrov, potopilo velika območja in zemljo zaradi soli spremenilo v nerodovitno.

Afriške države nimajo sredstev za spopad z izzivom prilagajanja na podnebne spremembe

Kot smo pisali, analiza 173 držav, ki so jo izvedli na Mednarodnem inštitutu za okolje in razvoj (IIED), kaže, da države v razvoju, ki so najbolj ogrožene zaradi podnebnih sprememb, proizvedejo najmanj emisij na svetu, medtem ko najmanjše tveganje nosijo razvite države, kot so Luksemburg, Švica in Irska.  Vprašanje kompenzacije oziroma nadomestila revnejšim državam v razvoju je že dolgo predmet razprav Združenih narodov. Vprašanje preprečevanja, zmanjševanja in odpravljanja izgub in škod, povezanih s podnebnimi spremembami, je eno izmed ključnih tem na COP27, ki ga gosti Egipt. COP27 neformalno velja za afriški COP. Dejstvo, da bo lokacijo gostila afriška država, predstavlja pomemben vidik letošnje podnebne konference, saj gre za celino, ki po podatkih Afriške razvojne banke ustvari le tri odstotke globalnih izpustov toplogrednih plinov, hkrati pa letno zaradi podnebnih sprememb izgubi med sedem in 15 milijard evrov. Do leta 2030 se bo ta številka, če se stvari ne spremenijo, dvignila na 50 milijard evrov. Afriške države sredstev za spopad s tem izzivom nimajo, je pisala STA. 

 Razvite države na podnebni konferenci sicer obljubljajo dodatna finančna sredstva za pomoč državam v razvoju pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb, a kritiki izpostavljajo, da je že povzročena škoda veliko večja od zavez. 

Več evropskih držav in regij je med pogovori v Šarm el Šejku napovedalo manjše donacije državam v razvoju, med drugim Nemčija, Avstrija, Irska in Belgija. Avstrija se je zavezala, da bo revnejšim državam pomagala s 50 milijoni evrov, Belgija bo Mozambiku nakazala 2,5 milijona evrov, Danska pa je severnoafriškim državam obljubila 13 milijonov evrov pomoči. "Gre za lepe geste," je dejal vodja globalne politične strategije pri Climate Action Network Harjeet Singh. A po njegovih opozorilih te donacije ne sme odvrniti pozornosti od pozivov držav v razvoju k oblikovanju robustnega okvira financiranja, iz katerega bi te države lahko krile škode po vse pogostejših poplavah, vročinskih valovih in sušah. "Zaveze so v primerjavi s škodami, ki so že povzročene, minorne," je izpostavil.

Tudi države v razvoju so pozdravile geste bogatih držav, a tudi same opozorile, da morajo te tlakovati pot do širšega globalnega dogovora o financiranju. Nemčija medtem izpostavlja svoj projekt Globalni ščit, ki naj bi ga na COP27 uradno zagnali prihodnji teden. Njegov namen bi bil zagotavljanje zavarovanj podnebnih tveganj in preventivnih ukrepov v ranljivih državah.

Za projekt bo Nemčija namenila 170 milijonov evrov iz obstoječega nabora za spopad s podnebnimi spremembami, ki naj bi ga do 2025 povečali s 5,3 milijarde evrov na šest milijard evrov letno, Irska je že napovedala, da bo leta 2023 prispevala 10 milijonov evrov.

Te države so po besedah premierja Antigve in Barbude Gastona Browneja začele tlakovati pot, bi pa bilo prav, da bi veliki onesnaževalci, zlasti tisti, ki so v preteklosti uporabljali fosilna goriva, sledili zgledu, je še pisala STA.