61-letni Mulino, ki živi v vasi Timbulsloko v okolici trenutne indonezijske prestolnice Džakarte, je zaradi podnebnih sprememb – morje je namreč območje povsem preplavilo – izgubil vso zemljo, ki je bila v družinski lasti. Vsi v družini, nekoč kmetovalci, so morali zdaj postati ribiči, da lahko preživijo, piše National Geographic.  

Prebivalka iste vasi, Mukminah, je umrla pri 70 letih. Če bi bila še živa, bi se spominjala, kako zelena je bila nekoč njena vas s prostranimi polji, na katerih so uspevali čiliji, zelje, korenje in krompir. Še posebej rada je opazovala kokosove palme.  Danes pa je vse zelene površine vzelo morje, ki je preplavilo tudi njen grob. Prebivalci si neutrudno prizadevajo preprečiti vodi, da bi odnesla tudi pokopališče in odplavila spomin na njihove pokojne. 

39-letni Ašar se spominja, da je na tej zemlji nekoč obrodilo vse, kar so posadili. Nato je voda zadnji dve desetletji naraščala in povsem preplavila njihovo zemljo. 

Zakaj tone? 

Idonezijski parlament je prejšnji teden potrdil zakonodajo, ki omogoča selitev prestolnice države na otok Borneo. Nova prestolnica se bo imenovala Nusantara. Selitev bo predvidoma stala okoli 28 milijard evrov. "Breme, ki ga Džakarta trenutno nosi kot upravno, poslovno, finančno, trgovinsko in storitveno središče, je preveliko," je poudaril  indonezijski minister za razvoj, Suharso Monoarfa. 

Iz metropole dnevno poročajo o hudih prometnih zastojih, zaradi svoje lege je območje izpostavljeno poplavam, zaradi črpanja podtalnice pa se mesto hitro pogreza.  Globalne povprečne temperature naraščajo in ledeniki se talijo, zaradi dviga morske gladine pa so številna obmorska mesta v nezavidljivem položaju, piše Nasa. Tudi Džakarta se je zaradi svoje lege že od svojega nastanka soočala s pogostim poplavljanjem. Obdaja jo namreč več rek, ki med monsunskim obdobjem močno narastejo. V zadnjem desetletju pa je nekoč obvladljiva težava ušla izpod nadzora. Eden izmed razlogov za to je pospešeno črpanje podzemne vode za številno prebivalstvo, zaradi česar se je mesto pogreznilo. Po nekaterih ocenah leži  pod morsko gladino kar 40 odstotkov mesta.

Gladina morja na globalni ravni naraste za  približno 3,3 milimetra na leto. Segrevanje ozračja pa daje dodaten naboj nevihtam, ki so zato vse intenzivnejše in povzročajo vedno večjo škodo. Od leta 1990 so imeli v Džakarti vsakih nekaj let obsežnejše poplave, ki so razselile že na deset tisoče prebivalcev, ti pa so postali podnebni begunci. Leta 2007 pa je monsun tja prinesel še posebej hude poplave, zaradi katerih se je pod vodo znašlo več kot 70 odstotkov prestolnice, so spomnili pri Nasi. 

Hitra urbanizacija, sprememba rabe zemljišč in skokovita rast števila prebivalstva so težavo še poslabšale. Satelitski posnetki prikazujejo razvoj mesta v zadnjih treh desetletjih. Kot poudarjajo pri Nasi, je z njih razvidno izginjanje gozdov in druge vegetacije v priobalnem pasu, ki so jih nadomestili z neprepustnimi površinami. Zato lahko tla zdaj posrkajo občutno manjšo količino vode kot v preteklosti, kar dodatno prispeva k hudourniških poplavam. Ker se je prebivalstvo med letoma 1990 in 2020 več kot podvojilo, se je na poplavnih območjih z visoko stopnjo tveganja naselilo več ljudi. Prav tako so zožili številne rečne struge in kanale, ki so na določenih mestih za nameček še zamašeni s smetmi, zato se reke na tem območju še pogosteje razlivajo.

Kot je razvidno s satelitskih posnetkov Nase, ki sta bila posneta leta 1990 in 2019 (zgoraj), je človek močno posegel v obalna območja, poudarjajo pri Nasi. Do danes so pozidali ogromno število zemljišč ob obali. Velik del priobalnih zemljišč je bil pozidan in uporabljen za grajenje stanovanj in luksuznih površin, kot so igrišča za golf, pojasnjuje znanstvenik Dhrititaj Sengupta, ki opozarja, da je takšna raba zemljišč tvegana, saj so takšne pozidave povsem neučinkovite v boju proti dvigu morske gladine in vedno hujšim neurjem. Umetni otoki so še posebej izpostavljeni tveganju za pogrezanje, saj se tla tam sčasoma usedajo in zbijejo. Sateliti so denimo ovekovečili, da se predeli na severu Džakarte posedejo za več kot deset milimetrov na leto. 

Severna obala otoka Java se potaplja, morska gladina pa se dviga. V Džakarti, več kot desetmilijonskem mestu, je kar 40 odstotkov kopnega pod morsko gladino. Toda okrožje, kjer leži vas Timbulsloko, je eno najbolj prizadetih. Površina se tukaj potopi kar za 10,2 centimetra na leto. Morje na tem območju vsako leto vzame več kot tisoč hektarjev zemlje, piše National Geographic. 

Kako preživeti? Ali se odseliš ali prilagodiš 

Ko so ljudje na tem območju izgubili zemljo za kmetovanje, so se preusmerili v akvakulturo. Da bi njihovi domovi ostali suhi, so morali biti iznajdljivi in si omisliti nekaj prilagoditev, s katerimi so umetno dvignili temelje svojih domovanj. Nekoč je na tem območju živelo več kot 400 družin, zdaj jih je ostalo le še 170. 

Oblasti in nevladne organizacije na tem območju se že desetletje trudijo zaščititi obalo pred erozijo. Vlada trdi, da je od leta 2011 posadila več kot tri milijone mangrov, ki pokrivajo 900 hektarjev površine, da bi povečala zaščito pred plimovanjem. Oblasti pa gradijo tudi protipoplavne nasipe, a ti so draga rešitev. Z njimi lahko trenutno zaščitijo manjša območja, številni prebivalci na večjih območjih pa ostajajo brez zaščite. Primer dobre prakse je recimo protipoplavna zaščita na Nizozemskem, a kot pravijo oblasti, si država protipoplavne zaščite na ravni Nizozemske ne more privoščiti. 

Kaj torej sploh lahko storijo prebivalci, ki jim grozi, da jih bodo odnesle poplave? Preostane jim, da se preselijo na varnejšo lokacijo, svetujejo oblasti. Če pa želijo še naprej živeti na tem območju, se morajo prilagoditi novim razmeram. In drugače tudi ne gre – številnim se je namreč staro življenje potopilo pred očmi.