Mladi za podnebno pravičnost so tako v sodelovanju z društvom Est=etika, zavodoma Bob in 404 na ljubljanske ulice poslali 'Drevo na kolo', s katerim skupaj z lokalno skupnostjo pozivajo k ozelenitvi mest in prehodu na trajnostno mobilnost. To vidijo kot ključni rešitvi za izboljšanje kakovosti zraka v mestnih središčih. Onesnaženost zraka se namreč glede na številne nedavne raziskave izkazuje kot vedno bolj pereč javnozdravstveni problem. 

Nova raziskava: onesnažen zrak močnejši morilec kot kajenje, prometne nesreče ali virus HIV

Kot ugotavljajo znanstveniki v nedavni raziskavi, o kateri je poročal Guardian, je "onesnažen zrak močnejši 'morilec' kot kajenje, prometne nesreče ali virus HIV'". Vodilni krivec za onesnaženost zraka pa je še vedno uporaba fosilnih goriv. 

Onesnaženje zraka tako krajša življenja ljudi vse do šestih let, kaže novo poročilo. Vodilni vzrok je uporaba fosilnih goriv, najhuje je v Indiji, kjer podatki kažejo, da se lahko zaradi vdihavanja takšnega zraka življenjska doba povprečnega prebivalca na kritičnih območjih zniža za kar šest let. Sledi Kitajska, ki je sicer v zadnjih sedmih letih zmanjšala onesnaženost zraka, a raziskava kaže, da na izpostavljenih območjih onesnažen zrak prebivalcu v povprečju odvzame skoraj 2,5 leta življenja. 

"Onesnaženost zraka je največja grožnja zdravju ljudi na planetu in to ni splošno priznano na ravni, ki bi jo lahko pričakovali," je dejal profesor Michael Greenstone z univerze v Chicagu, kjer so izvedli raziskavo. Greenstone je s sodelavci razvili indeks kakovosti življenja, odvisen od kakovosti zraka (AQLI), ki ravni onesnaženosti zraka pretvori v njihov vpliv na pričakovano življenjsko dobo prebivalcev na nekem območju.  

V urbanih središčih kritično prometno onesnaženje

Kot smo poročali, je letošnja  raziskava EEA prinesla zaskrbljujoče podatke o kakovosti zraka v evropskih mestih. Ugotovili so, da je bila kljub koronskim zaprtjem le v 127 mestih od 323 sprejemljiva obremenitev s PM-delci 2,5, glede na merila WHO. Ljubljana se je uvrstila na 260 mesto na lestvici, Maribor pa na 212. Kakovost zraka v prestolnici so pri EEA označili z rdečo barvo, kar pomeni slabo. Izmerjena raven onesnaženosti z delci je 16,2 μg/m3. Glede na standarde WHO je sprejemljiva povprečna vrednost teh PM-delcev 10 μg/m3. Priporočeno vrednost WHO je presegel tudi Maribor, kjer so namerili vrednost 12,87 μg/m3.  Evropska unija je sicer postavila nekoliko višjo mejno vrednost, sprejemljiva predpisana mejna vrednost v koledarskem letu za delce PM2,5 po evropskih kriterijih je 25 µg/m. 

Tudi promet, zlasti cestni, je eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Vsebuje namreč dušikove okside, ogljikove okside, mikrodelce (npr. PM10), ogljikov monoksid, težke kovine …). Onesnažen zrak je peti najpogostejši vzrok smrti na svetu, usoden je za več kot osem milijonov ljudi letno in lahko prizadene praktično vsak organ človeškega telesa. Zaradi izpostavljenosti z delci PM2.5 je v Evropi leta 2016 umrlo več kot 400.000 ljudi, kar predstavlja okoli sedem odstotkov letne smrtnosti. Zmanjšanje onesnaženosti zraka z delci bi pomembno vplivalo na zrak, do sedem odstotkov, zmanjšalo s tem povezano umrljivost v slovenskih mestih s prekomerno onesnaženim zrakom. Do enega leta bi se podaljšala tudi pričakovana življenjska doba. 

Mladi za podnebno pravičnost: v urbanih središčih težave čez celo leto

Kot poudarjajo Mladi za podnebno pravičnost, se v urbanih središčih in ob prometnicah težave zaradi onesnaženega zraka ne kopičijo le v najtoplejših poletnih dneh. Pritiski naraščajočega prometa na kakovost zraka in obremenjenost tal s strupenimi snovmi prinašajo težave v vseh letnih časih: "Zaradi rabe fosilnih goriv se v ozračju izdatno kopičijo toplogredni plini, ki pospešujejo proces segrevanja ozračja, z izpusti cele vrste škodljivih snovi pa onesnažujemo okolje in še dodatno škodujemo zdravju ljudi, opozarjajo."

Ker je prometna politika že vrsto let zasnovana slabo, brez dolgoročne vizije in s slabo usklajenostjo javnega prometa, Slovenija caplja na mestu, so prepričani. Prometna politika skupaj z neustreznim in nepremišljenim urbanističnim načrtovanjem botruje k pojavljanju toplotnih otokov (t. i. vročih točk), ki bistveno slabšajo kakovost bivanja v mestih, opozarjajo Mladi za podnebno pravičnost. 

Mestna občina Ljubljana sicer zagotavlja, da se zaveda dejstva, da so podnebne spremembe tu, zato so, kot pravijo, že leta 2007 začeli z izvedbo ukrepov, ki so prinesli spremembe na področju trajnostne mobilnosti, energetike, kot tudi vzpostavljanja zelene infrastrukture ter spodbujanja samooskrbe in ekološkega kmetovanja, in s tem naredili prve korake k ogljični nevtralnosti. Kot naštevajo, so leta 2007  za ves motorni promet zaprli staro mestno jedro in s tem ustvarili ekološko cono v samem središču mesta, ki so ga prej zasedali avtomobili. Površine za pešce sedaj obsegajo okoli 12 ha, dodajajo na MOL. 

Preuredili so del glavne prometnice, Slovenske ceste, v pešcem, kolesarjem in uporabnikom mestnih avtobusov bolj prijazno območje. Po uvedbi spremenjenega prometnega režima na Slovenski cesti so se koncentracije črnega ogljika znižale za kar 70 %, medtem ko se koncentracije na okoliških cestah niso povišale. Poleg tega se je posledično zmanjšal hrup zaradi osebnih vozil za okoli 6 dB, izpostavljajo. Kot so izpostavili, imajo ambiciozne načrte tudi za elektrificiran vozni park, a je to, kdaj bi ga lahko dobili, težko napovedati. Kot pojasnjujejo, je uvajanje novih tehnologij pogona s stroškovnega vidika zelo zahtevno, zato so pri takih prehodih nujne ustrezne spodbude države.

Ozelenitev mest kot eden izmed pomembnih ukrepov

Mladi za podnebno pravičnost menijo, da je rešitev v korenitem zmanjšanju prometa in prehodu na trajnostne oblike mobilnosti, kot so javni prevoz, souporaba vozil, kolesarjenje in hoja ter trajnostno prostorsko načrtovanje z ukrepi za dvig odpornosti na podnebne spremembe, med katerimi je pomembna ozelenitev mest.

Drevesa ob cestah zmanjšajo onesnaženost zraka v okoliških prostorih. Zelene površine zagotavljajo naravno hlajenje, vežejo toplogredne pline, znižujejo hrup in onesnaženost zraka. S takimi ukrepi se ne le prilagajamo na posledice podnebnih sprememb, ampak jih tudi blažimo, izpostavljajo. 

"Zadnje poročilo medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) je najresnejše opozorilo človeštvu o posledicah podnebnih sprememb. Čas je za spremembe in mladi jih zahtevamo zdaj," opozarjajo. 

Obstoječe strategije, kratkoročni in še posebej dolgoročni cilji na ravni lokalne, regionalne in državne politike so za doseganje potrebnih okoljskih ciljev preskromni, neusklajeni in kar je skrb vzbujajoče, prepočasni, menijo, zato želijo s podnebno akcijo 'Drevo na kolo' ob podpori Mreže za prostor opozoriti na potrebo po oblikovanju ciljev in politik, ki bodo spodbujali trajnostne oblike mobilnosti, dodatne ozelenitve in odpravili vroče točke v urbanih okoljih.

Kakšni so cilji akcije 'Drevo na kolo'? 

V Sloveniji kar okoli 90 % zasebnih potovanj opravimo z avtomobilom, medtem ko se povprečni Evropejec za avtomobil odloči v sedmih od desetih primerov. V potniškem kopenskem prometu znotraj EU-27 so na avtomobil od prebivalcev Slovenije bolj navezani zgolj na Portugalskem in v Litvi, kažejo statistični podatki. 

Projekt 'Drevo na kolo' po eni strani ozavešča o dveh ključnih ukrepih pri blaženju in prilagajanju na posledice podnebne krize, to sta trajnostna mobilnost in ozelenitev mest. Hkrati pa se lokalni skupnosti ponuja kot orodje za označitev t. i. vročih točk, poudarjajo Mladi za podnebno pravičnost. 

Drevo kolo lahko vsakdo parkira na javnih površinah, kjer bi si želeli ozelenitve oziroma drugih primernih rešitev za odpravo mestnih toplotnih otokov. Predlagane lokacije, zabeležene s pomočjo GPS-sledilca v kolesu, bodo predali mestnim oblastem skupaj s pozivom k ukrepanju, opisujejo Mladi za podnebno pravičnost. 

Na Mestni občini Ljubljana so sicer že večkrat zagotovili, da je ozelenitev prestolnice visoko na njihovi listi prioritet. Kot poudarjajo, je kar tri četrtine površine MOL zelene (gozdovi, polja, travniki, parki, vodne površine), od tega se gozd razprostira kar na 46 % površine MOL. V Ljubljani je 560 m² zelenih površin na prebivalca oziroma 542 m² javnih zelenih površin na prebivalca. 

Odprli so 100 ha novih parkov in drugih zelenih površin. V okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah vsako leto zasadijo od 300 do 600 drevorednih dreves. Številna drevesa dodatno zasadimo v sklopu prenov ulic, cest, parkirišč in ob vzpostavitvah novih površin. Skrbijo tudi za sadna drevesa v mestnih sadovnjakih in za pogozdovanje v gozdovih: "Degradirane, prezrte in neizkoriščene dele mesta spreminjamo v nove zelene površine, s čimer prav tako prispevamo k blaženju podnebnih sprememb in kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa prebivalcev in obiskovalcev Ljubljane; sem spadajo parki, vrtički, igrišča, urbani sadovnjaki ipd."