Kot je za naš portal že pojasnila Nina Tome iz društva za sonaraven razvoj Focus, je 80 % uničevanja gozdov povezanega s širjenjem površin za intenzivno kmetijstvo: "Evropska unija je z uničevanjem gozda na drugem koncu sveta, npr. v Južni Ameriki ali pa v jugovzhodni Aziji, povezana zaradi potrošnje." Za proizvodnjo vedno večje količine surovin je namreč treba narediti prostor, pojasnjuje, ta pa se dobi tako, da se izseka gozd: "Ne glede na to, kdo ali kaj tam živi. Ko tako pridelana surovina pride na trg EU, govorimo o uvoženi deforestaciji."  

Najvišjo stopnjo uvožene deforestacije ima soja, je izpostavila Tometova: "Pa ne soja za sojino mleko ali pa za tofu, ampak soja v obliki sojinih tropin, ki se uporabljajo za krmo živali v Evropi. Za krmo prašičev, goveda in perutnine." Zato govorimo o nevidni sestavini, kot ponazori, pa je tako naš nedeljski piščanec povezan z uničevanjem ekosistemov na drugem koncu sveta. V skladu z evropsko zakonodajo pri mesu namreč ni treba označiti izvora krme za živali, zato potrošnik ne more preveriti, s čim je bila krmljena krava, ki je dala mleko, iz katerega je sir v njegovem sendviču. Vse živali v intenzivni živinoreji pa so pitane s sojo, opozarja Tometova. 

Prelomna zakonodaja 

Svet Evropske unije pa je potrdil Uredbo EU o proizvodih, ki ne povzročajo krčenja gozdov (EUDR). Gre za prvi tovrstni zakonodajni akt na svetu in pomemben korak za zmanjšanje vpliva potrošnje EU na uničevanje gozdov po svetu. Podjetja bodo morala tako po novem za trgovanje s kmetijskimi izdelki v EU obvezno dokazati, da njihovi izdelki ne prispevajo k uničevanju gozdov. Za pripravo imajo, tako kot pristojni organi v državah članicah, 18 mesecev, so sporočili s Focusa.

EUDR podjetjem prepoveduje dajanje proizvodov na trg Evropske unije, če ti niso proizvedeni zakonito in če povzročajo krčenje gozdov. Prav tako bo po novi zakonodaji nezakonito izvažanje takšnih proizvodov iz EU. Uredba se nanaša na les, palmovo olje, sojo, kavo, kakav, kavčuk in govedo, pa tudi na večino proizvodov, ki so proizvedeni iz teh primarnih proizvodov, med drugim nestrojene kože, usnje, čokolado, oglje in (potiskan) papir, dodaja v Focusu. 

V Focusu sprejetje EUDR pozdravljajo, saj gre za pomemben korak k ustavitvi uničevanja ekosistemov po svetu: "Nebrzdano širjenje intenzivnega kmetijstva je krivo za več kot 90 % uničevanja svetovnih gozdov. In potrošnja v EU ima pomembno vlogo pri tem. Uvoz kmetijskih izdelkov v Evropo je drugi največji povzročitelj krčenja gozdov na svetu. Zdaj bodo morala podjetja prvič dokazati, da v nobeni fazi dobavne verige ne prihaja do krčenja gozdov. To je dobra novica tako za gozdove kot za potrošnike, ki se zavedamo resnosti problema, bo pa učinek uredbe odvisen od izvajanja in izvrševanja,"  poudarja Tometova. 

'Seznam proizvodov in ekosistemov bo treba razširiti'

Sprejetje t.i. protideforestacijske zakonodaje je šele začetek, so ocenili: "Kakšne rezultate pri omejevanju krčenja gozdov bo uredba dosegla, bo odvisno od ambicioznosti in strogosti pri izvajanju. Uspeh bo odvisen tudi od učinkovitosti nadzora in sankcij v državah članicah. Ključno bo, kako dobro bodo slednje zastavile delovanje pristojnih organov za nadzor nad izvajanjem, ter ali bodo ti razpolagali z ustreznimi ekonomskimi, človeškimi in tehničnimi viri."

 Tudi za okoljske organizacije, ki so se več let borile za sprejem tovrstne zakonodaje, delo še ni končano, so poudarili: Zavzemali se bomo, da Evropska komisija čim prej v uredbo vključi tudi druge proizvode, kot so koruza in druge vrste mesa (piščančje, svinjsko) ter ostale ekosisteme, kot so travišča, šotišča in mokrišča. Biom Cerrado je denimo skoraj v celoti izpuščen iz področja uporabe EUDR, čeprav se na tem območju pridela 52 % brazilske soje. To je le en primer od mnogih, zato si bomo organizacije, ki pokrivamo to tematiko, prizadevale, da se področje uporabe uredbe razširi z gozdov na gozdove in druga gozdna zemljišča. 

Poudarjajo tudi, da je na vidiku več pasti uredbe

V Focusu poudarjajo, da so spregledani temeljni vzroki za deforestacijo in degradacijo gozdov: "EU se proti uničevanju svetovnih gozdov ne more boriti le z ukrepi na strani povpraševanja. Obstaja resna nevarnost, da bo uredba spodbudila nastanek ločenih dobavnih verig: čisto blago se bo uvozilo v EU, ostalo pa v druge dele sveta. Poleg tega uredba ne predvideva zadostne podpore malim kmetom, da bi kmetovali brez (nadaljnjega) uničevanja gozdov. Če bo EU pustila na cedilu malega kmeta, se bo ta prisiljen preživljati s prodajo blaga na manj reguliranih trgih. To ne bo zmanjšalo krčenja gozdov, le premaknilo ga bo v bilanco nekoga drugega,"  sklene Tometova.