Novo poročilo razkriva najdražje podnebne katastrofe leta 2022 in dokazuje, da posledice podnebnih sprememb niso nekaj abstraktnega, temveč da so učinki našega neukrepanja na področju reševanja podnebne krize izredno dragi. Poročilo dobrodelne organizacije Christian Aid kaže, da je 10 najdražjih podnebnih naravnih katastrof po ocenah zavarovalnic znašalo od 3 do 100 milijard dolarjev, poroča Sky News. Gre le za ocene, zato bi lahko bili resnični stroški naravnih katastrof veliko višji, so poudarili v poročilu. 

Izvršni direktor organizacije Christian Aid Patrick Watt je ob tej povedal, da številke v poročilu kažejo na "finančne stroške neukrepanja v zvezi s podnebno krizo". Prava cena podnebne krize "pa so tudi domovi, ki so jih odplavile poplave, življenja, ki so jih terjale nevihte in poplave, in načini preživetja, ki jih je uničila suša."

Orkan Ian: 94 milijard evrov škode 

Orkan četrte stopnje Ian je povzročil obsežno škodo po zahodni Kubi in jugovzhodu ZDA. Kot so ocenili v poročilu, je povzročil za približno 94 milijard evrov škode. V tednu dni konec septembra 2022 je terjal najmanj 150 življenj in 40.000 osebam odnesel domove, spominja Sky News.

Rekordna evropska suša: 187,5 milijarde evrov  škode

Poletje 2022 je na stari celini povzročilo pravi 'pekel'. Evropo je prizadela najhujša suša v zadnjih 500 letih, kar je vplivalo na proizvodnjo hrane in energije, razpoložljivost vode in povzročilo pogine divjih živali. Prav tako je poletje prineslo gozdne požare v naravi in izgube pridelka, po ocenah pa je ekstremno vreme v poletnih mesecih povzročilo tudi več kot 20.000 smrtnih žrtev.

Težave z zagotavljanjem pitne vode smo imeli tudi v slovenskih obalnih občinah, v sosednji Italiji pa se je dolina reke Pad povsem izsušila.

Kot smo poročali, je suša razkrila tudi številne predmete, ki jih je do tedaj prekrivala vodna gladina. V evropskih rekah so se tako pokazala zlovešča znamenja. Raziskovalci na jugovzhodu Nemčije so na izpostavljenih bregovih reke Labe našli na desetine kamnov lakote. Izpod gladine so tako spet pokukali kamni, v katere so ljudje že pred stoletji začeli vklesavati opozorila. Eno izmed opozoril je tako denimo: "Če me vidiš, joči". Po mnenju raziskovalcev ta rek izvira iz 19. stoletja in se verjetno nanaša na slabo letino, ki jo napoveduje suša. In kot smo lahko videli, so se opozorila žal uresničila.

Poplave na Kitajskem: 11,53 milijarde evrov

Junija je Kitajsko zajel najmočnejši val padavin od leta 1961, ki je prinesel grozovite poplave in plazove. Evakuirati so morali na stotine tisoče ljudi.

Suša na Kitajskem: 7,8 milijarde evrov

Kitajsko je prizadela tudi ekstremna suša, tam so zabeležili najbolj vroče in suho poletje od začetka beleženja podatkov leta 1961. Našteli so več kot 70 dni ekstremnih temperatur in dni brez dežja, kar je katastrofalno vplivalo na strugo reke Jangce, ki je ključna za preživetje 450 milijonov ljudi in tretjino pridelka države, piše Sky News.

Poplave v Avstraliji: 7 milijard evrov

Konec februarja je zahod Avstralije doživel poplave, v katerih je umrlo 27 ljudi, 60.000 pa jih je bilo razseljenih.

Poplave v Pakistanu: 5,2 milijarde evrov

Rekordne poplave, ki so prizadele Pakistan, so odnesle več kot 1700 življenj in razselile sedem milijonov prebivalcev.

Nevihta Eunice: 4 milijarde evrov

Nevihta Eunice je povzročila razdejanje v Belgiji, Nemčiji, na Irskem, Nizozemskem, Poljskem in na Otoku. Umrlo je sedem ljudi. Med najbolj izstopajočimi naravnimi katastrofami so še suša v Braziliji, ki je po ocenah povzročila za 3,7 milijarde evrov škode, pa Orkan Fiona, ki je med septembrskim pustošenjem po Karibih in po Kanadi povzročil za 2,8 milijarde evrov škode, umrlo pa je več kot 25 ljudi. Veliko škodo so povzročile tudi aprilske poplave v Južni Afriki, ki so poleg ocenjenih 2,8 milijarde evrov škode odnesle tudi 459 življenj.