Letošnje gospodarsko poročilo Združenih narodov izpostavlja, da podnebna kriza poslabšuje že tako slabe gospodarske obete za svet, poroča Euronews. Proizvodnja hrane je namreč v veliki meri odvisna od vremenskih razmer po svetu. Podnebne spremembe prinašajo ekstremne vremenske razmere: po eni strani vse pogostejša in daljša sušna obdobja, po drugi strani pa vse pogostejše in intenzivnejše padavine. Ti skrajni vremenski pogoji vplivajo na pridelovanje hrane po svetu, smo že poročali. 

El Nino pa bi lahko, ker še naprej segreva površino oceanov, povzročil številne težave na tem področju, opozarjajo. Kot napovedujejo ZN, bo El Nino tako tudi letos vplival na vzorce padavin v številnih azijskih državah, povzročil ekstremne suše ali poplave in posledično vplival na kmetijsko proizvodnjo. Pričakuje se, da bodo ti šoki še posebej hudi v državah, kjer je kmetijstvo odgovorno za največji delež BDP. 

Ker suši pogosto sledijo močne padavine, ZN ocenjujejo, da je velika verjetnost suše v Srednji Ameriki, Južni Aziji, Jugovzhodni Aziji, Južni Afriki in Sahelu. Predvsem v Afriki in Aziji se bodo morali zato letos soočati še z nadaljevanjem rasti cen hrane, napovedujejo v poročilu. 

Napovedali so tudi nekaj zelo verjetnih ekstremnih vremenskih dogodkov. V osrednjem Pacifiku bi se lahko pojavile nevihte in orkani, deževje pa bi lahko prizadelo ekvatorialno obalo Južne Amerike.

Podnebna kriza in ekstremni vremenski dogodki bodo tako negativno vplivali na kmetijsko proizvodnjo in turizem, medtem ko bo geopolitična nestabilnost še naprej negativno vplivala zlasti na Sahel in Severno Afriko, je med drugim zapisano v poročilu.

Pomanjkanje zelenega financiranja 

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres ob tem opozarja na izjemno pomanjkanje naložb v podnebne ukrepe in trajnostni razvoj, medtem ko naraščata lakota in revščina.  Poročilo izpostavlja, da je obsežno povečanje podnebnega financiranja ključna prednostna naloga, še poroča Euronews. ZN namreč poudarjajo, da  financiranje ostaja daleč pod zahtevano ravnjo zelenih naložb za omejitev dviga temperature na 1,5 C nad predindustrijsko ravnjo. Do leta 2050 bo po ocenah ZN potrebnih 137 bilijonov evrov za prehod na čiste energije.

Leto 2023 in podnebne spremembe: na tisoče mrtvih in na desetine milijard evrov škode 

Leto 2023 je zaznamovala peklenska vročina, ki je na mnogo delih sveta vztrajala precej dlje kot običajno. Hudourniške poplave so odplavljale zemljo in življenja, narava je svoj neusmiljeni obraz avgusta pokazala tudi v Sloveniji. Gozdni požari po svetu so neusmiljeno goltali vse pred seboj, smo pisali. 

Davek naravnih katastrof, ki so jih leta 2023 povzročile podnebne spremembe, je mogoče ponazoriti s številkami – na tisoče mrtvih, na milijone tistih, ki so izgubili službe, domove in upanje, ter na desetine milijard evrov gospodarske škode, je pisal AP.  V nekaterih delih sveta so poplave, močna neurja in vročinski valovi uničili zaloge hrane. To je povzročilo lakoto, ljudi prisililo k migracijam in povečalo pritisk na vlade, naj se odzovejo. Povsod, kjer so podnebne spremembe pustile svoj pečat, se je neenakost še povečala, še poroča AP.