Ta zeleni biser pod Golovcem je dosegel več pomembnih mejnikov in je v samem svetovnem vrhu. Prav te dni so od svetovne organizacije botaničnih vrtov v Londonu BGCI, Botanic Gardens Conservation International, dobili nekaj povsem svežih podatkov, ki prikazujejo pomen Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Kot je pojasnil dr. Jože Bavcon, je na svetu evidentiranih že 3712 botaničnih vrtov. Le 41 med njimi pa ima akreditacijo certificiranega botaničnega vrta in samo 15 jih ima še en certifikat za varstvo narave. Naš botanični vrt se lahko pohvali z obema in ga tako uvrščamo v sam svetovni vrh. 

Prav tako tudi po številu vrst, predstavljenih v vrtu, sega med zelo pestre vrtove. V svoji bazi ima zabeleženih kar 5729 rastlinskih vrst, podvrst in tudi nekaj sort. Od tega jih ima s strani BGCI sedaj evidentiranih in potrjenih že 4844. Za tako majhen botanični vrt, razprostira se le na treh hektarjih, je to ogromna številka. Za primerjavo v Botaničnem vrtu izpostavljajo, da veliki vrtovi obsegajo od 70 do 100 ha površine, a imajo primerjalno manjše število vrst. Dunaj, ki se razteza na površini osem hektarjev, ima na primer okrog 11.000, vendar je v bazi BGCI zabeleženih le 1758 vrst, Meisse v Bruslju (92 ha) ima 13.307 vrst, Pariz (vsi deli skupaj 83 ha) 12.094, Bonn (9,5 ha) 9280 in Padova (4 ha) 3158. 

Poleg varovanja rastlin v vrtu vrste varuje še v naravi sami, saj ima v Rojah že 21 let v najemu suhi travnik, kjer je kar več kot 150 različnih vrst in so se te v vseh teh letih s pravilnim upravljanjem zelo namnožile, dodajata dr. Bavcon in dr. Ravnjakova. V semenski banki Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pa so shranjena semena rastlin iz narave in vrta. Več kot 850 vrst iz narave se nahaja v trajni semenski banki, kar pomeni prek 24 % naše flore, v suhi semenski banki pa je prek 3500 vrst tako iz narave kot iz vrta. Vseh enot v trajni semenski banki je 1680, v suhi pa 15.239 enot, skupno torej 16.919 enot, kar tudi semensko banko uvršča v sam vrh semenskih bank botaničnih vrtov v Evropi. 

Slovenija je vroča točka po biodiverziteti, tukaj se stikajo vplivi alpskega, dinarskega, panonskega in še submediteranskega sveta, zato je raznolikost tako rastlin kot tudi živali na tem majhnem koščku tako velika. To bi morali ceniti in to bi morali znati povedati svetu. Tako nam pa žal raznolikost izginja, ker sami tega ne cenimo in vedno raje posegamo po tistem, kar imajo drugi. Potrebujemo samozavest, treba je ceniti zaklade pred domačim pragom, potem te cenijo tudi tujci, izpostavljata dr. Bavcon in dr. Ravnjakova. 

"Vsi tuji raziskovalci, strokovnjaki, ki pridejo k nam in jih popeljemo po Sloveniji, nam to priznavajo, so navdušeni nad našo biotsko pestrostjo, le mi tega ne znamo dovolj ceniti. Zato je pomen Botaničnega vrta predstavitev rastlinske pestrosti naše dežele, danes samostojne države Slovenije. Njegov pomen je ohranjanje rastlinskih vrst v živih zbirkah botaničnega vrta in v semenskih bankah ter izvajanje monitoringa ogroženih rastlinskih vrst v naravi in varovanje vrst na naravnih rastiščih. Je institucija, ki z gojenjem vrst omogoča reintrodukcijo vrst nazaj na rastišča in nudi material za različne raziskave na rastlinah," dodajata. 

Državi v 30 letih ni uspelo urediti stabilnega financiranja vrta

Kljub zavidljivim uspehom pa se Botanični vrt že dolgo časa sooča s kadrovsko podhranjenostjo in finančno stisko. "Državi v vseh 30 letih osamosvojitve ni uspelo rešiti in urediti stabilnega financiranja vrta. Res je neverjetno, koliko izgovorov, da se financiranja vrta ne da urediti, je že bilo izrečenih. Vsaka nova ustanova ima službena vozila, je financirana iz različnih ministrstev, ima številčni kader, za Botanični vrt Univerze v Ljubljani pa se v vseh 30 letih samostojne države ni našlo ustrezne rešitve. Za to državo je vrt žal predober, prestar in preveč vsestranski, zato ga noče videti," pravi dr. Bavcon. 

Kje se zapleta? Botanični vrt je bil zaradi gradnje biološkega središča, ki jo je vodil pokojni vodja vrta dr. Vinko Strgar, v zelo slabem stanju. V 80. letih je bilo vse usmerjeno v gradnjo Biološkega središča, čeprav bi bilo na območju Biološkega središča najprej treba zasaditi nov botanični vrt, ker je bil sedanji ob Ižanski cesti zmanjšan, saj so vanj pomaknili dolenjsko progo. Ko je bilo biološko središče v večjem delu narejeno, a še vseeno nedokončano, je vodja vrta leta 1992 umrl in od tedaj se je za sedanji botanični vrt začela le še večja agonija, pripoveduje dr. Bavcon: "Vrt je propadal, ker se vanj ni vlagalo, še vedno je namreč živela obljuba o novem vrtu ob Biološkem središču. Ko sem leta 1995 prevzel botanični vrt na Ižanski cesti, je bilo njegovo dejansko stanje zelo slabo. Takrat so v Biološkem središču začeli zaključevati predviden vhodni objekt za nov botanični vrt, ki pa ga institucija botanični vrt nikoli ni dobila v svojo last. Prav tisti del stavbe, ki je bil namenjen za botanični vrt, je ostal nedokončan. Kljub mojim prošnjam, ki jih je za nekaj knjig, s strani Oddelka za biologijo ni bilo interesa za nadaljevanje izgradnje novega vrta. Matični Oddelek za biologijo je namreč dobil svojo stavbo, na žrtveno jagnje botanični vrt pa pozabil. Leta 2004 smo s svojimi na trgu pridobljenimi sredstvi dokončali rastlinjak za sredozemske rastline, ki se je nahajal na območju predvidenega novega botaničnega vrta. A še tega smo zaradi gradnje NIB leta 2020 za 210-letnico vrta izgubili. Sedaj pa bodo porušili še predvideni vhodni objekt za nov vrt, da se bodo zakrile vse sledi o viziji novega vrta."

 "Če izgubiš kompas za naravo, je preskok zelo hiter, in ravno to se je zgodilo z notranjo politiko Oddelka za biologijo, ki je na svojo najstarejšo institucijo pozabil," poudarja in dodaja, da so tudi ob začetku obnove botaničnega vrta na Ižanski cesti s strani matičnega oddelka naleteli na velik odpor: "A smo vrt vsa ta leta uspešno obnavljali, ker je bil večji del vrta tedaj še v lasti MOL in smo tako počasi obnavljali ograjo in stavbe. Leta 2010 smo po štirih poslanskih vprašanjih poslanca Sama Bevka le prišli do novega tropskega rastlinjaka na sedanji lokaciji na Ižanski cesti. Rastlinjak je takoj postal referenčni objekt v regiji."

Botanični vrt je že vse od leta 1996 odvisen od tržnega denarja. Takrat mu je Oddelek za biologijo ukinil vsa sredstva za vzdrževanje vrta, pokrite so ostale le plače štirih vrtnarjev. S tako popotnico so se žal vedno borili, razlagajo v Botaničnem vrtu. Nov velik udarec za botanični vrt je bilo leto 2007 in spor med državo in mestom Ljubljana, ko so štiri občine izgubile sredstva s strani prve Janševe vlade in vrt je tako postal talec te nesmiselne politike, težave s financiranjem naštevata dr. Bavcon in dr. Ravnjakova: »Vsa redna proračunska sredstva s strani MOL smo izgubili. Z MOL vsa leta še naprej dobro sodelujemo, vendar smo vezani na konkretne projekte, kar pomeni, da se moramo za vsakoletna sredstva odzivati projektno. Drug večji del financiranja pa predstavlja naša tržna dejavnost, ki vrt vsa leta od 1996 vzdržuje. Leta 2004 smo tako investirali okrog 170.000 evrov v dokončanje rastlinjaka za sredozemske rastline, v obnovo stavb in v samo sprotno vzdrževanje pa prav tako znaten del sredstev."

Če nekaj dobro narediš, se v svetu obrestuje: Rastline so zelo dobri ambasadorji Slovenije 

In kako to, da jim kljub temu uspeva ostajati v samem svetovnem vrhu? "Če nekaj dobro narediš, se v svetu obrestuje. Prepoznali so nas. Leta 2007 smo se pojavili v svetovni knjigi, ki je izšla v Londonu. Izmed takratnih 2700 vrtov na svetu je bilo v omenjeni knjigi predstavljenih le 278 zgodovinsko najpomembnejših in naš je bil med njimi. Leta 2008 so nas v Angliji prepoznali po knjigi zvončkov, 2009, 2010 po ciklamah in žafranih, in tako smo se 2013 pojavili v svetovni monografiji o rodu ciklam, in sicer s predstavitvijo naše zbirke navadne ciklame in naše knjige o ciklamah. Leta 2011 so nas povabili, da zgodbo o zvončkih predstavimo v Belgiji, 2012 pa na največji prireditvi v Angliji. Povabili so nas, da napišemo prispevek o zvončkih za prestižno letno publikacijo RHS (Royal Horticulture Society iz leta 1804), ki je prisotna po vsem svetu," opisujejo v Botaničnem vrtu.

Potem pa so si vabila kar sledila in vrt je postajal v svetu vse bolj prepoznaven. Leta 2010 so prvič v Sloveniji organizirali konzorcij botaničnih vrtov, leta 2016 pa drugič, in sicer v počastitev Ljubljene kot zelene prestolnice. Leta 2015 smo dobili svetovno nagrado Marsh za ohranjanje rastlinskih vrst (letno jo podelijo BGCI in sklad Marsh). S koncem istega leta pa je prišlo povabilo, če so pripravljeni sodelovati na testu za novo akreditacijo za botanične vrtove, ki so jo sestavili v svetovni organizaciji botaničnih vrtov (Botanic Garden Conservation International). K testni akreditaciji so povabili le deset vrtov z vsega sveta izmed več kot 3700 vrtov: "Seveda je bil to velik izziv, ki smo ga sprejeli in se lotili težavnega postopka. Uspelo nam je in še šesterici izmed desetih povabljenih. Potem je sledilo povabilo še za akreditacijo varovanja rastlinskih vrst, ki smo jo prav tako dobili. Danes ima obe akreditaciji še vedno samo 15 vrtov na svetu in Botanični vrt Univerze v Ljubljani je med njimi."

Botanični vrt je tudi pomemben akter v izobraževalnem procesu na vseh izobraževalnih nivojih, saj s pomočjo različnih programov poučuje o rastlinah in njihovem pomenu. Ob tem hkrati opravlja tudi institucijo, ki popularizira znanost. Za vsako leto osamosvojitve so namreč izdali po več kot eno knjigo, ki večinoma v slovenščini in angleščini naše rastline prikazuje svetu. Rastline iz Slovenije se prav zaradi našega botaničnega vrta in številnih stoletnih izmenjav med vrtovi nahajajo v različnih botaničnih vrtovih po Evropi in svetu. Skratka rastline so zelo dobri ambasadorji Slovenije, poudarjajo v Botaničnem vrtu. 210-letno delovanje vrta na področju varovanja rastlinskih vrst pa so prav ob 211. rojstnem dnevu predstavili v najnovejši monografiji Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 210 let varuh biodiverzitete. Knjigo je v okviru razpisa za znanstvene monografije sofinancirala Mestna občina Ljubljana.

Kaj novega v vrtu diši to poletje? 

Vsako leto je v botaničnem vrtu kar nekaj novosti. Letos so zelo popestrili tropski rastlinjak z novimi vrstami, na skalnjaku so letos zacvetele številne naše redke vrste, hkrati so tudi za prodajo vzgojili nekatere naše avtohtone vrste. S tem rastline v naravi čuvajo in hkrati pripomorejo k večanju biotske pestrosti tudi v naseljih: "Če bomo znali prisluhniti naravi, bomo lažje preživeli, če jo bomo znali spoštovati, nam bo narava tudi vračala", sta sklenila dr. Bavcon in dr. Ravnjakova.