Objavili so rezultate lestvice indeksa uspešnosti na področju boja proti podnebnim spremembam 2022 (Climate Change Performance Index – CCPI), ki ponuja pregled nad naslavljanjem podnebne krize v 60 državah in v EU kot celoti z najvišjimi izpusti toplogrednih plinov, so sporočili z okoljske organizacije Umanotera. Slovenija je pristala na neslavnem 50. mestu, so poudarili. 

"Medtem ko so si nekatere države zastavile ambiciozne cilje, ki kažejo, da se je dirka proti podnebni nevtralnosti pričela, niti ena država ni prejela najvišjih ocen za svoja prizadevanja na področju ohranjanja globalnega segrevanja znotraj meje 1,5 °C," so sporočili iz Umanotere. 

Slovenija je na lestvici indeksa uspešnosti na področju boja proti podnebnim spremembam 2022 pristala na nečastnem 50. mestu na lestvici šestdesetih: "To je sicer eno mesto višje kot lansko leto, pa vendar še vedno jasno kaže na neambicioznost trenutnih politik v času nujno potrebnega podnebnega ukrepanja," ocenjujejo pri Umanoteri. 

Za kakšno lestvico gre? 

Države so analizirali v štirih kategorijah, ki sestojijo iz 14 kazalnikov, pojasnjujejo v Umanoteri. To so izpusti toplogrednih plinov, obnovljivi viri energije, raba energije in podnebna politika. S pomočjo indeksa CCPI so analizirane in primerjane podnebne politike v 60 državah (ter v EU kot celoti) z najvišjimi emisijami toplogrednih plinov, ki skupaj predstavljajo kar 92 odstotkov svetovnih emisij. Trenutni indeks analizira emisije pred izbruhom epidemiološke krize in zato ne odraža zmanjšanja emisij, ki smo mu bili lahko priča v preteklih mesecih. Kljub temu nekatere raziskave letošnjega leta že prikazujejo povratni učinek na področju emisij, ki ponekod segajo celo višje kot pred pandemijo, pojasnjujejo v Umanoteri. 

Na vrhu lestvice Danska in Švedska

Kot so zapisali na spletni strani ccpi.org, kjer so objavili rezultate, so najvišja tri mesta znova ostala prazna, s čimer so pokazali, da nobena država ni dovolj ambiciozna, da bi si zaslužila prva tri mesta na lestvici. Danska in Švedska na četrtem in tretjem mestu sta tako najboljši državi med državami EU. Nizozemska je ena izmed držav, ki se je od lanskega leta najbolj izboljšala. Slovenija, Češka, Poljska in Madžarska pa so med najslabšimi državami, so strnili ugotovitve. Na lestvici Danski in Švedski sicer sledita Norveška in Združeno Kraljestvo. Najslabše na lestvici so sicer uvrščene večje onesnaževalke: ZDA, Kitajska, Rusija, pa tudi Koreja, Malezija, Avstralija, Kanada, Iran, Savdska Arabija in Kazahstan.

Kako se je odrezala Slovenija? 

Slovenija je v kategoriji izpustov toplogrednih plinov ocenjena z oceno 'zelo nizko', na področju obnovljivih virov energije in rabe energije z oceno 'nizko', na področju podnebne politike pa so bile naše ambicije ocenjene kot 'srednje'. 

Pripravljavci indeksa posebej izpostavljajo, da so kazalniki, ki ocenjujejo trenutne ravni v državi, pa tudi nacionalne cilje za leto 2030, v primerjavi s ciljem zaustavitve globalnega segrevanja močno pod 2 °C ocenjeni z oceno 'nizko' ali celo 'zelo nizko' v vseh kategorijah, dodajajo v Umanoteri. 

To ni presenetljivo, glede na to, da letnica slovenskega izstopa iz premoga še vedno ni znana, ocenjujejo. Slovenija je namreč v tem trenutku poleg Poljske in Češke edina EU članica brez sprejete Nacionalne strategije za izstop iz premoga, so spomnili. "Država prav tako več subvencij nameni za fosilne kot za obnovljive vire energije. Sicer imamo dajatev na CO2, vendar je stopnja tega davka tako nizka, da nima realnega vpliva na ceno ogljične energije."

 Trenutni nacionalni cilj za 27-odstotni delež obnovljive energije znotraj mešanice energetskih virov do leta 2030 je zgolj 2 odstotka višji od dejanskega deleža. Slovenija je tudi ena izmed držav, ki podnebne krize še ni razglasila, navkljub številnim pozivom strokovne in splošne javnosti, so kritični pri Umanoteri. 

Nove zaveze za zmanjšanje emisij CO2 nas ne bodo pripeljale na cilj 

Medtem v času trajanja podnebne  konference odmevajo neoptimistične napovedi znanstvenikov. Program Združenih narodov za okolje (UNEP) je ocenil, da nove nacionalne zaveze za zmanjšanje emisij CO2, ki so jih države predstavile na podnebni konferenci v Glasgowu, ne bodo dovolj za dosego cilja 1,5 stopinje. Tako te zaveze ne bodo pomembno vplivale na dvig oziroma zmanjšanje dviga globalne temperature do konca stoletja. UNEP je v rednem letnem poročilu o razkoraku med podnebnimi cilji in načrtovanimi izpusti prejšnji mesec ocenil, da trenutni načrti blaženja podnebnih sprememb svet postavljajo na pot k segrevanju ozračja za 2,7 stopinje Celzija do konca stoletja, je poročala STA. 

Organizacija je objavila dodatek k temu poročilu, ki vključuje 33 novih zavez blaženja, podanih od omenjenega poročila. Cilje do leta 2030 je podalo 152 držav, pokrivajo pa 88 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov, navaja UNEP.

Posodobljeni načrti kažejo, da bodo izpusti toplogrednih plinov za okoli 0,5 gigatone ekvivalenta ogljikovega dioksida nižji od tistih v originalnem poročilu, upoštevajoč pogojne cilje pa bo učinek novih obljub 1,5 gigatone ogljikovega dioksida v ozračju manj.

Te spremembe ne vplivajo na zaključke originalnega poročila, ki opozarja, da mora svet občutno povečati ambicijo blaženja podnebnih sprememb, če želi izpolniti cilj pariškega sporazuma. "Tudi upoštevaje zadnje posodobljene zaveze do leta 2030, bi morali letne globalne izpuste toplogrednih plinov do tega leta približno prepoloviti, da bi bili na poti segrevanja za največ 1,5 stopinje Celzija," so navedli v poročilu.

Ciljem pariškega sporazuma bi se svet bolj približal v primeru celovite implementacije vseh brezpogojnih zavez za neto ničelne izpuste, ki ob zmanjšanju emisij vključujejo tudi ukrepe za odvzemanje ogljikovega dioksida iz zraka, denimo s pogozdovanjem. V tem primeru bi bilo globalno segrevanje v letošnjem stoletju pri 2,1 stopinje Celzija. Ob upoštevanju ciljev, ki so jih države pripravljene izvesti pogojno, pa bi dosegli 1,9 stopinje Celzija.

Pariški podnebni sporazum od držav zahteva omejitev dviga globalne temperature na občutno pod dve stopinji in prizadevanja za 1,5 stopinje Celzija.