Ustanovitelj Microsofta in eden najbogatejših ljudi na svetu Bill Gates se je v intervjuju za BBC odzval na očitke, da medtem ko govori o reševanju podnebne krize, s svojimi zasebnimi letali povzroča visok okoljski odtis, precej višji kot 'navadni smrtniki'. Kot se brani Gates: "Nisem del problema, sem del rešitve. Kot namreč pravi, vedno plača za izravnavo ogljičnega odtisa, hkrati pa porabi na milijarde evrov za podnebne inovacije: "Torej ne le, da nisem del problema, ampak sem zaradi milijard, ki jih porabljam za podnebne inovacije, še kako del rešitve."

Intervju je potekal ob njegovem obisku Kenije, kamor se je odpravil, da bi se na terenu poučil o malariji: "Mar bi ostal doma, ne prišel v Kenijo, kjer se lahko učim o kmetijstvu in malariji, ki jo želim izkoreniniti? " Na vprašanje, zakaj ne more uporabiti Microsoft Teamsov za pogovore z ljudmi in strokovnjaki iz Kenije, namesto da leti do destinacije in pri tem dodatno onesnažuje okolje, je odgovoril: "Mislim, da tega ne morete razumeti na daljavo." Še enkrat je poudaril, da upa, da mu bo uspelo izkoreniniti malarijo. 

Zasebni leti do desetkrat bolj ogljično intenzivni od komercialnih 

Emisije iz letalskega prometa znatno prispevajo k podnebnim spremembam. Kot piše Euronews, raziskava Evropske zveze za promet in okolje kaže, da so zasebna letala v povprečju desetkrat bolj 'ogljično intenzivna' na potnika kot komercialna letala. Zasebna letala so namreč običajno nizko zasedena. Pogosto se uporabljajo tudi za krajša potovanja. Čeprav komercialni leti porabijo več goriva na uro, imajo veliko večjo potniško zmogljivost kot zasebno letalo in zato proizvedejo manj emisij na osebo. Zasebna letala morajo na daljših potovanjih praviloma pogosteje pristajati in vzletati zaradi točenja goriva, kar zelo onesnažuje okolje. 

Kot so že pojasnili pri Greenpeace Slovenija, zasebna letala v EU niso regulirana, čeprav so okoljsko najbolj obremenjujoč način prevoza. Leta 2022 si je več držav EU prvič začelo prizadevati za vseevropsko ureditev emisij zasebnih letal, zato Greenpeace poziva k prepovedi zasebnih letal in letov na kratke razdalje in k uporabi alternativnih vlakov v EU. 

Ali lahko ogljična izravnava res izniči učinek letenja?

Izravnavanje ogljičnega odtisa, kot je plačevanje shem – sajenje dreves, ki so zasnovana na način, da bi zmanjšala količino CO2 v ozračju za toliko, kot smo jo povzročili – je sicer vedno bolj priljubljena, a problematična rešitev.

Trg izravnave emisij ogljika je namreč preplavljen s številnimi projekti. Mnogi med njimi so vprašljivi, saj dajejo nejasne ali prenapihnjene napovedi o njihovem potencialnem učinku za zmanjšanje emisij. Sadike dreves bodo namreč potrebovale desetletja, da bodo dozorele. Gozdovi, zasajeni na nepremišljeno izbranih zemljiščih, ki so revna s hranili, dolgoročno ne bodo učinkoviti ponori ogljika, kot jih obljubljajo tovrstne sheme, opozarjajo raziskovalci.

Prav tako ni vedno jasno, kako dolgo bo takšen projekt izravnave trajal. Če bodo v kratkem času prenehali z delovanjem, se lahko zgodi, da z gozdom ne bodo pravilno upravljali ali sploh ne bodo, kar lahko pomeni propad posajenih rastlin. 

Najbolj problematično pa je, da izravnave ogljika ne naslavljajo temeljnih vzrokov podnebnih sprememb. Namesto tega kupcem omogočajo, da se izognejo težjemu delu bitke proti podnebni krizi: zmanjšanju letov in uporabi fosilnega goriva, pri tem pa imajo bolj čisto vest. 

Omejevanje letenja pomembno z vidika podnebne pravičnosti 

Da je prav omejevanje letenja pomembno z vidika podnebne pravičnosti, že dlje časa opozarjajo okoljevarstvene agencije. Kot smo že poročali, tako pri društvu za sonaraven način Focus pravijo, da letenje bode v oči tudi z vidika globalne neenakosti. Le odstotek svetovnega prebivalstva povzroča 50 odstotkov emisij komercialnega letalstva, medtem ko več kot 80 odstotkov svetovnega prebivalstva še nikoli ni letelo: "Tako imenovani frequent flyers s svojim življenjskim stilom povzročijo kar 10000-krat več emisij od povprečnega Zemljana. Še bolj potraten je trenutno popularni vesoljski turizem. En 11-minutni vesoljski polet povzroči 75 ton emisij CO2, kar presega emisije, ki jih v celotnem življenju povzroči en predstavnik najrevnejše milijarde ljudi na svetu." Omejevanje letenja je tako pomembno tudi z vidika podnebne pravičnosti, saj bodo najrevnejši prebivalci najbolj občutili posledice podnebnih sprememb, čeprav prispevajo najmanj emisij, pravi Katja Šavc iz Focusa, ki sklene, da letenja v nobenem primeru ne moremo označiti kot okolju prijaznega. 

Lahko pa govorimo o bolj ali manj upravičenih razlogih za letenje. Kot pojasnjujejo, lahko med upravičene označimo npr. obisk družine na drugi celini, reševanje v nesrečah, občasna daljša potovanja, daljše bivanje v tujini ter varni evakuacijski let za begunce: "Mednje vsekakor ne sodijo leti na kratke razdalje, ki jih je možno opraviti po kopnem, vikend nakupovalni izleti, leti z zasebnimi letali, leti v poslovnem razredu ter nesramno poceni leti, ki spodbujajo okolju škodljivo vedenje in ne odražajo vseh družbenih in okoljskih stroškov letenja."

Na svetovni ravni je namreč ocenjeno, da prevozi turistov, pri katerih izgorevajo fosilna goriva, povzročijo kar 3/4 s turizmom povezanih emisij toplogrednih plinov. Od vseh vrst prevozov jih največ povzročijo letalski prevozi, ki so ogljično najintenzivnejši način potovanja. Vsak kilometer letalskega prevoza povzroči šestkrat več emisij na potnika kot kilometer prevoza z javnim potniškim prevozom.