Na nas se je obrnil bralec iz občine Kanal ob Soči, ki je bil zaskrbljen zaradi obnove dela vodovoda v občini, saj po njegovih besedah obstaja bojazen, da je del vodovodnih cevi iz azbesta. Vprašanje smo naslovili na Občino Kanal ob Soči, kjer so nam odgovorili, da "v občini Kanal ne poteka načrtna zamenjava azbestno-cementnih cevi". 

V Občini Kanal ob Soči so v odgovoru na naše vprašanje dodali," da se po mnenju strokovnjakov azbest ne izloča iz stene cevi v tolikšni meri, da bi bistveno vplival na zdravje ljudi. Razlog za to je predvsem trdota vode, zaradi katere se stena cevi obda z oblogo iz vodnega kamna. V občini Kanal ob Soči se delež azbestno-cementnih cevi zmanjšuje zaradi novogradenj in obnove vodovodov s cevmi iz primernejših materialov." A Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), pravi, da je treba izpostavljenost azbestu zmanjšati na najnižjo možno raven: "Na vodovodih z azbestnimi cevmi je zato treba po določenem terminskem planu in prioritetah te cevi čim prej nadomestiti z novimi iz ustreznih materialov."

V Sloveniji 1.578 kilometrov azbestnih vodovodnih cevi

Postavlja se vprašanje, koliko azbestnih vodovodnih cevi je še v Sloveniji in ali te predstavljajo nevarnost za zdravje uporabnikov vode, ki teče po takšnih ceveh. Na vprašanje, kolikšen delež vodovodnih azbestnih cevi imamo v Sloveniji, na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) odgovarjajo,  da "je v Operativnem programu oskrbe s pitno 2016–2021 iz podatkov iz Zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture razvidno, da je azbestnih vodovodnih cevi 1.578 km, kar predstavlja 7,25 % vse dolžine. To so sicer podatki za leto 2013."  Podatkov o tem, v katerih občinah so te cevi, nimajo in po njihovem vedenju enotnega seznama ni. 

Ob poškodbah vodovoda se lahko sproščajo azbestna vlakna

Kot namreč pojasnjuje NIJZ, je na azbestnih ceveh, ki so stare in katerih življenjska doba se izteka ali se je že iztekla, več poškodb. V naših krajih se na notranji strani cevi zaradi dokaj trde vode res naredi obloga, ki preprečuje sproščanje azbestnih vlaken v pitno vodo. Dokler so cevi nepoškodovane in če so obložene z vodnim kamnom, ni nevarnosti: "Ob poškodbah, pokih in lomih cevi ter ob sanacijah le teh pa se azbestna vlakna lahko sproščajo." Azbestna vlakna povzročajo bolezni pljuč in drugih organov in so rakotvorna. Daleč najnevarnejša pa so, če jih vdihavamo. Nevarna so lahko tudi za prebavila, vendar je potrebnih veliko več vlaken, da bi povzročila bolezen, pravijo na NIJZ.  Jasnih dokazov, da bi azbestna vlakna, zaužita s pitno vodo, povzročala škodljive lokalne ali sistemske učinke na zdravje, za zdaj nimajo, saj je to še vedno predmet raziskav.

Izpostavljenost azbestu je treba zmanjšati na najnižjo možno raven

Kot dodajajo, prisotnosti azbesta v pitni vodi tudi rutinsko ne merijo, saj zakonodaja mejne vrednosti za azbestna vlakna ne predpisuje. Stališče Svetovne zdravstvene organizacije je, da mejne vrednosti za število azbestnih vlaken v pitni vodi ni treba določiti. Dosedanji podatki epidemioloških študij namreč kažejo, da je prehajanje s pitno vodo zaužitih vlaken skozi steno prebavil izjemno majhno, in ni prepričljivih dokazov, da bi azbest, zaužit s pitno vodo, predstavljal tveganje za zdravje. Tudi slovenski Pravilnik o pitni vodi, ki je usklajen z evropskimi predpisi za pitno vodo, mejne vrednosti za azbestna vlakna ne predpisuje. Ameriška inštitucija EPA (United States Environmental Protection Agency) omejuje število azbestnih vlaken, daljših od 10 μm, na 7 milijonov / liter vode. Nemški standardi določajo, da je, če je v litru pitne vode več kot 10.000 azbestnih vlaken, daljših od 5 µm, treba raziskati vzrok za to. 

V Sloveniji je bilo sicer pred nekaj leti opravljenih nekaj analiz vzorcev pitne vode na vodovodih z azbestnimi cevmi. Rezultati so pokazali nizke vrednosti vlaken (od 0 do 20.000 vlaken/liter vode). Uživanje vode s tako vrednostjo vlaken predstavlja po dozdajšnjih strokovnih spoznanjih zanemarljivo tveganje za zdravje ljudi: "Ker pa so azbestna vlakna toksična in dokazano rakotvorna, zagovarjamo načelo previdnosti, po katerem je treba izpostavljenost azbestu zmanjšati na najnižjo možno raven oziroma jo odstraniti. Na vodovodih z azbestnimi cevmi je zato treba po določenem terminskem planu in prioritetah te cevi čim prej nadomestiti z novimi iz ustreznih materialov." 

Pri menjavi potrebna previdnost
Pri takšnih postopkih pa je seveda potrebna previdnost: "Stare azbestno-cementne cevi je treba pustiti v zemlji, v kateri ležijo, ter natančno označiti, kje potekajo, da kasneje ne bi kopali v okolici, nove cevi pa je treba speljati poleg njih. Pri menjavi ali popravilih je treba upoštevati vse varnostne ukrepe za zaščito delavcev,"  opozarjajo na NIJZ. Pri zamenjavi azbestnih cevi je priporočljivo, da stare cevi ostanejo v zemlji in se ne izkopavajo, če se, pa mora izvajalec gradbenih del upoštevati vse določbe predpisa, ki ureja ravnanje z azbestnimi odpadki, zlasti Uredbo o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 60/06) in Uredbo o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 34/08). Tveganja pri zamenjavi azbestnih cevi so ob neupoštevanju ukrepov iz zgoraj navedenih predpisov velika, zato so zelo pomembni priprava projektne dokumentacije, nadzor nad izvajanjem gradbenih del in ustrezna usposobljenost izvajalcev takih del, pa so še  izpostavili na MOP.