Pametni dom
/ Arhiv člankov
Za zmanjšanje energetske revščine skoraj 20 milijonov evrov
Eko sklad je v uradnem listu objavil javna poziva, s katerim energetsko revnim gospodinjstvom in občanom ponuja finančne spodbude. Skoraj 20 milijonov evrov je namenjenijh za investicije v ukrepe večje energetske učinkovitosti stavb ter rabe obnovljivih virov energije. Še 11 milijonov evrov pa je razpisanih za skoraj ničenergijske stavbe splošnega družbenega pomena, kot so stavbe za kulturo in razvedrilo, knjižnice, stavbe za zdravstveno oskrbo in šport.
Spoznajte zelenega vplivneža, ki otroke uči o ogljičnem odtisu
Šolarji v šestih slovenskih in eni norveški šoli imajo posebnega 'učitelja'. Je majhen, zelen in digitalen. Gre za Zelenega pingvina, prikupnega spletnega vplivneža, ki šolarje in učitelje na interaktiven način spodbuja k spreminjanju navad in zmanjševanju ogljičnega odtisa.
Pametne rešitve za shranjevanje in boljše življenje
Podjetje IKEA je na dogodku "Naredi prostor življenju" v trgovini IKEA Ljubljana razkrilo, da bo celotno poslovno leto 2024 posvetilo idejam in izdelkom za shranjevanje po vsem domu. Ključne rešitve obsegajo vse od knjižnih polic, predalnikov in vozičkov do škatel, registratorjev in ikonične nakupovalne vreče podjetja IKEA. S temi rešitvami v podjetju pomagajo kupcem pospraviti, ustvariti red in tako narediti prostor življenju.
Za energetsko sanacijo večstanovanjskih stavb šest milijonov evrov
Eko sklad je objavil javni razpis, s katerim namenja šest milijonov evrov nepovratnih sredstev za nove naložbe v večjo energijsko učinkovitost starejših večstanovanjskih stavb. Sredstva je mogoče med drugim nameniti za toplotno izolacijo fasade, zunanjega zidu, ravne strehe, poševne strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru.
Na voljo bo šest milijonov evrov za gradnjo in nakup skoraj ničenergijskih stavb
Vlada je v načrt razvojnih programov 2022-2025, ki opredeljuje projekte za proračunsko financiranje, uvrstila spodbude občanom za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb. Za ta namen bo v tem in prihodnjem letu skupaj rezerviranih šest milijonov evrov, so po seji vladnih odborov sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Eko sklad ponuja nepovratne finančne spodbude za energetsko obnovo stavb
Eko sklad je v uradnem listu in na svoji spletni strani objavil nov javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za energetsko obnovo stavb. Za devet različnih ukrepov sklad namenja 26 milijonov evrov. Do spodbud so upravičene naložbe, izvedene od 1. marca letos do šest mesecev po objavi zaključka poziva v uradnem listu.
Ljubljana preizkuša pametne smetnjake
Ljubljansko podjetje Voka Snaga je na treh pogosto obiskanih lokacijah v mestu namestilo pametne zabojnike. Njihovo napolnjenost bodo spremljali s pomočjo senzorjev, temu pa bodo prilagodili tudi praznjenje. Kot so sporočili iz družbe, želijo s projektom skupaj z ljubljansko občino poudariti predvsem pomen spoštovanja skupnega javnega prostora.
Raziskava: Slovenci pri ločevanju odpadkov slabši, kot mislijo
Za 94 odstotkov Slovencev je ločeno zbiranje odpadkov pomembno, kaže raziskava, ki jo je izvedlo Zavezništvo za kartonsko embalažo za tekoča živila in okolje. A medtem ko so prebivalci Slovenije zelo prepričani o svojem znanju o pravilnem ločevanju odpadkov, je rezultat preizkusa precej slabši, ugotavljajo v zavezništvu.
Navdih za zdrav prigrizek črpale iz domače ozimnice
Po dolgih mesecih, ko smo zaradi globalne pandemije koronavirusa ostajali doma in daleč stran od svojih prijateljev, se življenje vendarle končno vrača v normalo in tako lahko hladne jesenske večere preživljamo tudi v najboljši družbi naših najdražjih. Vsako druženje pa je še boljše ob prigrizkih, ki zaokrožijo prijetno atmosfero. Poskusite spodnje predloge in navdušite svoje goste!
Vse, kar morate vedeti, ko se odločate za 'naraven' dom
Z Mitjo Koširjem s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ki nam je že pojasnil, kaj je naravna gradnja, smo se pogovarjali o tem, kaj je treba vedeti, preden se odločimo za gradnjo naravnega doma.
Naravna gradnja: je bivanje v takšnih domovih bolj zdravo?
Marsikdo si danes naravno gradnjo še vedno predstavlja kot bivak iz ilovice ali leseno hiško nekje med borovci. A kaj je sploh naravna gradnja? Je bivanje v takšnih domovih res bolj zdravo kot bivanje v konvencionalnih stavbah? O tem smo se pogovarjali z Mitjo Koširjem s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Prva energetsko samooskrbna vas pri nas: s slogo med sosedi do nižjih položnic
Ko se po gozdni cesti prebijamo do visoke, osončene vasi nad dolino, postane jasno, zakaj je ravno tam, sredi gozdov, v Zavratah, nastala prva stoodstotno samooskrbna vas v Sloveniji. Tu živi 25 prebivalcev, ki so se brez težav in složno dogovorili za prelomen projekt. Zdaj pokajo od ponosa, da jim je uspelo stopiti skupaj in narediti nekaj koristnega za skupnost in okolje. Na dveh strehah je nastala sončna elektrarna, ki bo zdaj napajala šest gospodinjstev, ki bodo občutno znižala svoje položnice za električno energijo.
Na madžarskem razvijajo robota za pomoč pri hidroponičnem gojenju rastlin
Roboti so vse bolj prisotni tudi v kmetijstvu. Kmetom pomagajo pri opravilih na njivah in farmah in v prihodnosti bomo vse več hrane pridelali v sodelovanju z roboti in umetno inteligenco. Na Madžarskem so denimo razvili robota, ki pomaga pri gojenju rastlin s hidroponiko.
Skoraj polovica oblačil v spletnih trgovinah narejena iz nove plastike
V zadnjem času so podjetja s hitro modo začela na veliko oglaševati, kako zelena so – v svoji ponudbi oglašujejo reciklirane in bio materiale. A resnica je, da je skoraj polovica ženskih in moških oblačil na razprodaji na vodilnih britanskih spletnih straneh še vedno narejena iz povsem nove plastike, delež reciklirane ponudbe pa je zanemarljiv.
Želela si je pravih babičinih jedi in med epidemijo zbrala več kot 1000 receptov
Urška Šobak je raziskovalka lokalnega gastronomskega izročila in sonaravnega načina življenja ter pridelave hrane. Koronski čas je izkoristila in se podala na lov za recepti naših babic. Želela si je namreč tistih pravih babičinih jedi, a jih ni znala pripraviti. To se je spremenilo in zdaj si lahko pripravi več kot tisoč okusih jedi iz babičine kuhinje. Naučila se je, da se babice niso ukvarjale s tem, ali je nekaj superživilo ali ne. Skuhale so to, kar so imele.
Žuželke v burgerjih, picah, celo tortah: okus je zelo blag in oreškast
"Pica in burger iz mokarjev sta zelo zelo okusna in zelo preprosta za pripravo. Če mokarje uporabite kot prašek, pa jih lahko preprosto vključite tudi v torte. Okus mokarjev je zelo blag in oreškast. Lahko jih uporabite tudi za peko kruha, iz njih naredite špagete, tortilje. Uporabni so v številnih jedeh in vrstah svetovne kuhinje."
Izposojevalnice okolju bolj škodljive, kot če oblačila odvržemo?
Hitra moda je povzročila okoljske težave, ki jih kar ne znamo rešiti. Posamezniki, ki želijo biti v trendu, vsako sezono kupijo kakšno novo oblačilo. Ali pa jim stara oblačila niso več prav in tako ta največkrat pristanejo na deponijah. V zadnjih letih so se kot zelena rešitev na področju mode za zmanjšanje odpadkov pojavile izposojevalnice oblek. Toda, finski raziskovalci ugotavljajo, da je ta rešitev v nasprotju s pričakovanji okolju najmanj prijazna.
'Krožna mesta bi lahko kljubovala podnebnim spremembam'
V prihodnosti bo vse več ljudi naseljevalo mesta, v kombinaciji s podnebnimi spremembami pa lahko v mestih zmanjka hrane in vode za njihove prebivalce. Biologinja Tjaša Griessler Bulc sodeluje pri projektih Circular City/Krožno mesto ter EdiCitNet/Užitna mesta, v sklopu katerih snujejo strategijo, kako mesta prihodnosti tudi s sonaravnimi rešitvami napraviti čimbolj samozadostna, da bi se čim lažje prilagodila bodočim spremembam. "Bolj ko se bomo zavedali, da je ta krog sklenjen, bolj bomo pazili, kaj in kam odvržemo in tudi, kaj jemo," pravi.
V zapuščeni gradbeni jami razvijajo nove materiale iz gliv, tapete iz grozdnih tropin ...
Zapuščena gradbena jama, ki že leta buri duhove lokalne skupnosti za Bežigradom, je pred kratkim postala 'zeleni krater'. V ustvarjalnem laboratoriju nastajajo novi materiali, za katere oblikovalci upajo, da bi lahko nekoč nadomestili lesno biomaso in celo plastiko. Ljudje in mesta proizvajajo številne odpadke, ki pa lahko, kot dokazujejo v središču Ljubljane, na novo zaživijo. Rakove klešče, miceliji gliv in grozdne tropine so tako namesto v košu pristali v novih eksperimentalnih materialih.
Z uporabo trajne embalaže in rinfuze lahko zmanjšamo onesnaževanje s plastiko
Rešitve, ki lahko zajezijo onesnaževanje s plastiko obstajajo, a jih večina še vedno premalo uporablja. Da bi več ljudi spodbudili k uporabi bolj trajne embalaže z možnostjo polnjenja živil, čistil in drugih potrebščin, so okoljevarstveniki organizirali prvi svetovni dan rinfuze. S takšnim načinom nakupovanja, ki od nas zahteva minimalne spremembe, lahko namreč precej zmanjšamo količino plastike za enkratno uporabo, ki pogosto pristane v naravi.
