Dvostranski drevored na obnovljenem odseku Gregorčičeve ulice vendarle stoji. A vmes se je zapletlo. Potem, ko so odstopanja od prvotnega načrta razkrili pri Večeru, so na mariborski občini ponudili pojasnilo, da dreves ne bo zaradi ohranitve pogleda na obnovljene fasade in zato bodo tam zasajene raznolike vrste cvetočih grmovnic. Po pritiskih javnosti pa so namero vendarle spremenili: "Na Gregorčičevi ulici se je pričelo sajenje 15 novih stebrastih gabrov, pod njimi bo posajeno tudi nizko grmičevje. 11 gabrov bo posajenih na severni strani, štirje gabri pa na južni strani Gregorčičeve ulice. Župan MO Maribor je znova prisluhnil željam in pozivom stanovalcev na Gregorčičevi ulici po ozelenitvi prenovljene ulice in skladno s projektno nalogo, strokovnimi službami in projektanti del odločil, da se drevesa posadijo," so pojasnili na občini. Mariborski župan Saša Arsenovič se je ob tem tudi opravičil, podžupan Samo Peter Medved pa ponudil odstop, ki ga njegov nadrejeni ni sprejel.

Strokovno znanje na vrsti šele po zasebnih in političnih interesih

"Maribor je bil nekoč znan kot mesto drevoredov z najlepšim parkom v Evropi. Danes, na žalost, pri saditvi drevoredov, saditvi posameznih dreves in vzdrževanju drevesnih krošenj ni več strokovnosti, na kar sem v medijih večkrat opozarjal,"  pravi dolgoletni mariborski urbanist, krajinski arhitekt in prejemnik zlatega grba mesta Niko Stare. V urbanih prostorih so drevesa danes vedno bolj ogrožena, saj v mestu vladajo ekstremne razmere, a kljub temu nam drevesa v mestu znižujejo temperaturo, ščitijo nas pred nalivi, prahom, pred ultravijoličnimi žarki, dajejo nam kisik, zmanjšujejo vetrne učinke, reflekse fasad, dajejo tudi zavetje živalim in ugodno vplivajo na počutje ljudi. "Ljudje na mestni občini so odločali o izboru rastlinskih vrst, za kar niso strokovno usposobljeni, ker rastlinskega gradiva ne poznajo in so želeli nadomeščati drevesa s cvetočimi grmovnicami na ozkih površinah, kar na ulice tudi sicer ne spada," je jasen. Maja Simoneti, krajinska arhitekta in urbanistka, pa dodaja: "Nekatera mestna drevesa so velika kot hiše, če hočemo več zelenih površin in dreves, dobimo manj hiš, parkirnih površin in cest. O rešitvah soodločajo prebivalci, odloča pa občinski svet, ne prostorski načrtovalci."